Nič kaj
dosti ni potrebno poslušati človejaška modrovanja, da ugotoviš to, da ne vedo
niti tega, kaj govorijo...
Bojda je vse
več zaskrbljenosti zaradi segrevanja planeta, zaradi zadeve, potemtakem, ki -
sploh ne obstaja. Ravno obratno...
Zemlja je
bila, spočetka, krogla razbeljenih tvarin, lahko bi rekli, da je bila živ
ogenj. S časom se je začela ohlajat, in je, posledično, pridobivala svojo
skorjo, trdo zunanjo plast. In to ohlajanje se nadaljuje, pomeni, da se čvrsta,
ohlajena plast debeli, medtem ko je, v jedru našega planeta, vse manj tekoče,
razbeljene mase. In - ko se bo dokončno ohladila, ta “naša Zemlja”, ko v njej
ne bo več ognjenega življenja, bo, preprosto - umrla. Postala bo takšna,
kakršna je, denimo, Luna.
Ne, ni
skrbi, glede “segrevanja planeta”, lahko je kvečjemu skrb glede SEGREVANJA
OZRAČJA (posledično tudi glede topljenja ledu), a tudi glede te skrbi je
priporočljiva zdrava mera. V preteklosti je bilo namreč že velikokrat dokazano,
da je moč tudi pri izjemno visokih temperaturah zraka razpolagati s plodno
zemljo in na njej pridelovati zadostne količine poljščin. Denimo - že Egipčani,
tisti “stari”, so - prav zahvaljujoč visokim (povprečnim) temperaturam zraka,
in ustreznemu namakalnemu sistemu - dvakrat letno pobirali (želi) letino, in
tudi Izraelci so dokazali, da je moč iz peska (puščave), kljub visokim
temperaturam, narediti plodne površine. Še več...
Vsakdo, ki
vsaj neko skromno šolanje zaključi, bi moral poznati proces spreminjanja prsti,
tisti začaran krog, ki iz izsušene prsti dela pesek, iz peska kamnite gmote, iz
le-teh gorovja in skale, proces, ki taiste skale, spet, drobi v pesek, ki se, v
končni fazi in ob zadostni količini vlage, znova spremeni v - prst!
Smejali so
se mi, ko sem v laporno površino sadil drevje. In trte.
Vse-se-ti-bo-posušilo-niti-leto-dni-rastline-ne-bodo-preživele, so me,
blagohotno svarili, a se je izkazalo, da je resnica povsem drugačna: le prvo
leto sem moral rastlinam (pa še to zaradi izrazite suše!) pomagati z
zalivanjem, kasneje, ko pa so se dobro vkoreninile, pa so dobesedno “ponorele”
v rasti, postale močne, samozadostne glede oskrbe z vodo, ker - ker je prav v
naslagah raznoraznih rudnin in mineralov največ hranljivosti?!
Obstajajo
oaze, rajski predeli na tem planetu, razne sub- in tropske pokrajine, ki v
obilju padavin in visokih temperatur zraka (bistveno višjih, kot so pri nas)
kipijo od ozelenelosti. In v teh predelih pridelujejo hrano, tako kot jo
pridelujejo drugod, le da - morda nekoliko drugačno, a zavoljo naklonjenejših
naravnih pogojev celo krepko bolj raznoliko, kot je “naša” hrana!
Ne, tudi
predvidenega segrevanja ozračja se ne kaže resneje bati. Potemtakem je strah
upravičen glede nečesa drugega, denimo - glede šibenja ozonske plasti, tiste
plasti, ki naš planet, in vse na njem, ščiti pred neposrednim delovanjem
Sončevih žarkov!?
To, da pa bo
nekaj kopnega izginilo zaradi taljenja ledu, to pa je, vsaj za Zemljo, mačji
kašelj, kajti - kot prvo taljenje “ledenih gora” v ničemer ne bo prispevalo k
dvigu morske gladine, saj te “ledene gore” že sedaj plavajo v morju, potemtakem
že sedaj (s tem, ko izpodrivajo vodo) učinkujejo na višino morske gladine,
dočim preostalega ledu (tistega “večnega”) niti pod razno ni toliko, da bi s
svojim topljenjem morsko gladino dvignil za deset ali več metrov! Obenem - ob
povišanih temperaturah zraka se poviša tudi količina vode v izhlapevanju,
pomeni, da bo dobršen del tega (s)topljenega ledu nenehno v kroženju na
relaciji zemlja-zrak-zemlja (bo, tako, kot je to že sedaj v tropih, malodane
vsako popoldne deževalo... kakopak v primeru, da bo prišlo do tropskih
klimatskih pogojev... ali pa bo, v najslabšem primeru, prišlo do menjavanja
sušnih in poplavnih obdobij, pri čemer so oboja, z današnjo tehnologijo in
znanjem, obvladljiva).
Zemlja že od
nekdaj izkazuje določena svoja ravnanja, s katerimi zmore radikalno spreminjati
svojo podobo. Tektonske plošče so se “trkale”, nastajala so gorovja, kanjoni,
vulkani malodane dnevno bodisi požirajo, bodisi gradijo dele kopnega... pa se
je bolj kot segrevanja planeta oz. ozračja bati - SEGREVANJA BEBAVIH
ČLOVEJAŠKIH BETIC! Le te so namreč v celotni zemeljski zgodovini povzročile
krepko več (povsem nepotrebnega) gorja, kot so ga povzročili (vsaj odkar
obstaja življenje na “našem” planetu) raznorazni razvojni odmiki planeta od
njegovih vsakdanjih, nam običajnih (njegovih) podob.
Ni komentarjev:
Objavite komentar