Ma, ne
oziraj se na to, kar mislim, in kaj pravim,
s teboj
je vse v redu, bolje sploh ne more bit,
jaz
dlakocepim, in nergam, z merili onegavim,
in
pričakujem več, kot pa je dano sploh dobit…
Kje
piše, da bi moralo prav vse lepo, pravilno,
živimo ja
sodoben čas, in vsak po svoje sme,
in je
že vsaj abotno, če že ne povsem debilno,
iskati
greh, tam kjer brez greha ena stvar ne gre…
Ma, ti
si biser biserov, za svet, ki zna na glavi,
kdo meni
kriv je, da sem živ, in da bi bolj čisto,
pač, ni
vse v morali, je večina v naravi,
in moj
problem je, če bi kaj mi iz želodca šlo…
Tako da,
ne oziraj se, pogumno le korakaj,
bom nehal
trobezljat v nič, gotovo, brez skrbi,
le
tega, prosim, prav nikdar, za hipec sam ne čakaj,
da te na mojo pot
privedlo s tvoje bi poti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar