Veliko
prevodov sem izkazal, iz srbščine v slovenščino, in obratno, a krepko več,
pravzaprav največ sem »prevajal« iz – slovenščine v slovenščino…
Pravijo,
da govorijo slovensko, da jezik poznajo. Oboje zase tudi sam trdim, obenem pa
ugotavljam, da zgolj tozadevno uporabljamo isti jezik! Zgolj tozadevno kajti –
če ne veš, o čem govoriš, potem je povsem zaman to, da si prepričan v svoje
poznavanje besed!
Včeraj
sem nekaj zapisoval o suverenosti Dežele, pravzaprav o njeni »suverenosti«. Oni
»vedo«, da če obstajaš, če je to tvoje obstajanje nekje zapisano, registrirano
(denimo, v primeru države, na zemljevidu), če imaš svoje ime, če sam premikaš
noge med hojo… potem si že »suveren«, ne vedo pa, reveži mentalni, niti tega,
kaj beseda suverenost, samostojnost dejansko pomeni!
Dežela
je suverena natanko toliko, kot je suveren (sam o sebi odločujoč) zapornik v
nekem liberalnejšem zaporu, nič več!
Zapornik,
denimo, lahko del dneva preživi na dvorišču, in to svoje preživljanje izvaja po
lastni odločitvi… bo samo sedel, ali se bo sprehajal, tekel, telovadil… da,
lahko izbira, vendar mu zaporniški red odreja tako čas, v katerem bo to smel
početi, kot prostor, na katerem bo počel, predvsem pa pogoje, ki njegovo
obnašanje opredeljujejo, katere bo moral izpolnjevati, da mu pravice do
dvorišča ne ukinejo.
Lahko v
miru uživa v obrokih, s katerimi mu strežejo, vendar – nekdo drug odloča o tem
kaj bo jedel, kje in kdaj…
Za
zapornike velja, da imajo omejeno svobodo, pravzaprav, če smo povsem natančni,
jim je svoboda – odvzeta! Če upoštevajo »pravila igre«, potem imajo določene
ugodnosti, v kolikor ne, takrat ne, a temeljna resnica je v tem, da – do te
svoje pravice, do te svoje »svobode«, svoje »suverenosti« dospevajo – zaprti v »kletki«!
Primeri,
katere tu naštevam, so povsem banalni, a vsakdanji, običajni, »normalni«, za
absolutno večino še kako veljavni, in drug, ki pride na vrsto, so – državniški vzorniki…
Zgledujejo
se po dobesedno najbolj butastem (državnem) okolju, kar jih je, ko »gledajo«,
celo »vidijo« »Ameriko«, vendar – kaj pa zares vidijo?! Vidijo, zares, samo
peščico, nek delček promila (če jih sploh je toliko!) uspešnih, slavnih,
predvsem pa bogatih, pa še te si najdejo na področjih, katera razumskemu bitju
ne bi smela biti poglavitna, izstopajoča, film, glasba, šport, NE vidijo pa
absolutne večine, ki se iz dneva v dan prebija malodane enako, če ne celo
SLABŠE, kot se prebijajo sami. Ne vidijo, denimo, da je povprečen »Američan«
(ki je enako butast, kot je butast katerikoli predstavnik kateregakoli »ljudstva«!)
enako usmerjen predvsem v denar (imetje), do katerega pa, bolj kot ne, nikoli
ne dospeva, vsaj v (njemu) zadostni meri ne (goltavost, zavist, domišljavost…
hude »bolezni« neumnosti!), ne vidijo, da mora tam povprečnež za nek večji
zdravniški tretma vzeti posojilo, ne vidijo tega, da zmore v hipu ostati brez
zaposlitve, ne vidijo mase, odvisne od socialnih podpor, ne vidijo številnih
brezdomcev (tudi tistih ne, ki zaradi neke naravne ujme, na primer, šotorijo,
ne da bi sploh odplačali svoj, »ameriški« stanovanjski drim), ne vidijo
popivanja in nasploh drogiranja (tipični posledici psihičnega nezadovoljstva),
ne vidijo tega, da je obiskovanje (psiho)terapevta tam nekaj popolnoma
običajnega (kako, za vraga, lahko imam težave z življenjem, ko pa »živim v
idealni družbi, v kateri nikomur ničesar ne manjka«?!), ne vidijo kriminala, po
katerem je »Amerika« v svetovni vrh uvrščena… predvsem pa – ne vidijo (ne
zavedajo se jih) lastnih NEzmožnosti, pač pa so, kakor je slednja neumnost,
prepričani v svoje sposobnosti, čeprav – če si dejansko sposoben, potem zmoreš
svojo sposobnost izkaz(ov)ati povsod, v vsakem okolju, in za to izkazovanje ne
potrebuješ »Amerike«…
Enako
je, ko gledajo v Nemčijo, ali v Švico. Pri slednji je zadeva še nekoliko hujša,
še nekoliko bolj bebavost izkazuje kajti… prepričani so, da so neki griči, neke
gore… neki pašniki, neko mlekarstvo, sirarstvo… neka proizvodnja, denimo
kakovostnih ur… ne vem, morda celo »izjemno narodno blago«, v podobi jodlanja…
dovolj za doseganje švicarskega ideala, a kaj ko, reveži, NE vedo NIČESAR, o
tej Švici, pač pa »po svoje vedo« zgolj o njenem delčku, tistem na vrhu
plavajočem, v katerega sodi tudi »ljudska pridnost«, ki je »pridna« samo
takrat, kadar ji ni omogočeno krasti, goljufati, lenariti, pač pa mora,
dobesedno, izgorevati na delovnih mestih, v kolikor jih želi obdržati!
Švica,
pravzaprav druga Švica?! NIKOLI! Pa veš, zakaj ne? Zato: Švica je to, kar je,
izključno zaradi tajnosti bančnih vlog, potemtakem zaradi zadeve, za katero je
svetovna skupnost sklenila, da je več ne odobrava oziroma ne dovoljuje…
Ne
vidijo, na primer, tega, da so vse države, ki jim štejejo za vzor, svoje
temelje, bogate temelje, (z)gradile v neki (ne tako davni) preteklosti, ko so
še govorili o kolonializmu (brez predpone »ne«)… da so dospele do svoje moči,
gospodarske, politične, »prepričevalne« (vojaške) zahvaljujoč predvsem
izkoriščanju tujega, ne lastnega, dela… da imajo taiste države, še vedno, velik
vpliv, takšen ali drugačen (lahko »zgolj« finančen) po Svetu… ne vidijo pa
tega, da se Dežela s čem podobnim ne izkazuje, in se tudi nikoli ne bo zmogla!
»Vedo«
sicer, da bogastvo raste na račun revežev (revščine), obenem pa zase »vedo«, da
so tako sila nadpovprečni (prekleto daleč od resnice!), da bo prav njim (na
račun drugih, seveda) to bogastvo dosegljivo! Kakopak, obenem so še tako »pošteni«
in »pravični«, da se povprek »zavzemajo« za pravice, za pravično družbo, v
kateri bodo oni obogateli… na račun drugih, ki, potemtakem, njihovih pravic ne
bodo imeli?!
Reklamirajo
izdelke, pri čemer jih – hvalijo. Nikoli pismeni niso bili, obenem so še »slabega
spomina«, pa od njih ni pričakovati poznavanja besed oglaševanje, promoviranje,
propaganda, čeprav – tudi ko bi jih poznali, kakor »poznajo« vse ostale, še
vedno ne bi vedeli o čem govorijo, kajti – če ne poznaš tistega, o čemer se
izrekaš, potem se zgolj »po svoje« izrekaš, na temelju »po svoje« videnega, in »védenega«,
pri čemer je nemajhna težava v tem, da so med njihovimi »po svoje« gromozanske
razlike, pa čeprav o enih in istih stvareh govorijo…
»Vedo«,
da je za bogastvo potrebno predvsem – delat. Njim je, kakopak, delo samo tisto,
kar se na neposredno izvajalski strani kaže, potemtakem fizično delo, vendar…
Vsak
vol zmore biti »priden« delavec, ko vleče plug, ali voz, a mu to prav nič ne bi
pomagalo, v njegovem preživetju, ko bi moral sam poskrbeti tudi za to, da bo
imel nekaj delati, nekaj vleči, pri čemer samo iskanje (dogovarjanje) dela ni
edina zadeva, ki se zmore krepko zahtevnejša izkazati, kot se izkazuje sama
(fizična) izvedba…
Govorijo
o »umetni inteligenci«, o nečem, kar sploh ne obstaja, in ne more obstajati, ne
nazadnje – govorijo o »intelektualnem delu«, o »umskem« delu, pri čemer je vsak
diplomiranec, nek inženir, ekonomist, učitelj(ica)… zanje že »intelektualec«,
pa čeprav taisti zgolj ponavljajo naučeno, kot papagaji, ne potrebujejo
dospevati do lastnih razkritij, ma, niti podvomiti v naučeno niso zmožni! In
takšnih »intelektualcev« mrgoli, ne boš verjel(a), tudi v svetu uradno
prepoznanih živali…
Ko že
zapisujem, in ko se že s pisanjem ukvarjam… njim je pisanje nekaj obstranskega,
marsikomu celo nepotrebnega, butastega, čeprav…
Reveži,
»ponosni« so na »svoj« jezik (mimogrede – niti obvladajo ga ne, še huje, hitijo
ga uničevati!), ne vedo pa tega, da so do njega dospeli prav zahvaljujoč
pisanju (in piscem, seveda). Ma, niti tega se ne zavedajo, v svojem »poznavanju«
celovitega-samega-sebe (kako »poznavajo« šele vse ostalo, izven njih?!), da –
je prav zahvaljujoč (na)pisani besedi možno obče šolanje, »izobraževanje« (vsaj
doslej je bilo tako)…
Niti do
dejanske poštenosti (ki temelji tudi na načelnosti, etičnosti, do katere,
nagonski, nikoli ne bodo segli!), do dejanskega rad-imeti-drugega (ki temelji
na uvidevnosti, na odrekanju samemu sebi, in ne na njihovi, nagonski,
sebičnosti!), do dejanskega poznavanja stvari, o katerih govorijo (ki temelji
na objektivnih, vsem, načeloma vsaj, dostopnih dejstvih, in ne na njihovem »po
svoje« ugotavljanju!)… nikoli ne bodo dospeli, a se, kljub temu, ali pa prav
zaradi tega, v svojih zrcalih gledajo kot malodane nepogrešljive, in predvsem »sila
pametne«, »poštene«, »dobre«…
Ne vem,
morda bi mi tudi neka lisica podobno o sebi govorila… ko bi se imela za
človeka, in ko bi se »naučila« človekovega jezika.
Vidijo
samo površinsko, značilnosti, in njih osnove (oz. vzroki), so pa pod površjem,
in je za njih ugotovitev potrebno POSREDNO (ne na osnovi čutnega zaznavanja)
ugotavljanje… obenem pa »vedo«, da ne smeš soditi izključno po izgledu, po
površju (»ni vse zlato, kar se sveti«).
Gledajo
Luno, »vedo«, da je nekoč bila žareča »krogla«… obenem pa »vedo«, da se (kljub
manjšanju količine magme v Zemljini sredici) planet »segreva«.
Vidijo
neke »bogataše«, vidijo kako ti »bogataši« z vlaganjem v neko svoje
(izhodiščno) premoženje svoje imetje povečujejo… obenem »vedo«, da je bolje
prodati tisto, kar imaš, na osnovi česar zmoreš sam o sebi odločati, in služiti
kot dninar (da ti drug pove koliko kakšnega kruha ti bo rezal, in do kdaj). Ma,
česa vsega ne vidijo, o čem vse ne »vedo«, ne nazadnje – čim dopolni
polnoletnost, je vsak povprečen bedak opravilno sposoben, in pridobi volilno
pravico, pa čeprav… se niti samega sebe, kot celote, ni zmožen zavedati, kako
bi še karkoli vedel o »stvarstvu«?!
Da,
veliko, celo preveč sem »prevajal« iz slovenščine v slovenščino, a sem s
takšnim »prevajanjem«, vsaj na osebni ravni, nehal, in ga zdaj izkazujem samo
še v podobi svojega zapisovanja, v katerem… nedojemljivim skušam razlagati o
stvareh, do katerih nikoli ne bodo dospeli… razlage sproti »pozabljajo« (v
bistvu jim sploh ne zmorejo »leči« v betice)… in svoj čas, skromno upajoč, da
bo nek sad iz tega izrasel, samemu sebi opravičujem, češ da se utegne, morda,
nekoč kot smiselno porabljen izkazati. A ne v nagonskem svetu, v svetu
izključno in samo pameti, ki je krepko premalo za kakršnokoli drugačno,
dejansko razumevanje, kot je tisti njihov »po svoje«!
Pravijo,
da je Rim padel zaradi preobsežnosti področja, da so ga zunanji sovražniki
uničili… a to ni res! Padel je zaradi notranjega sovražnika, ki je še kako
prisoten v slehernem sobivanju z nagonskimi, zaradi neumnosti, pogoltne, sebične,
izkoriščevalske, nasilne, ki nenehno hlasta za svojim še-več, ki se nenehno »bori«
za neke svoje pravice, in to počne na račun drugih, ki se, preprosto, niti
lastnih ne/zmožnosti ni zmožna zavedati! In ta neumnost tvori absolutno
večinski del t. im. človeštva, ta neumnost odloča o Svetu, in to počne predvsem
tako, da nenehno do svojega tega-pa-takrat-nismo-vedeli dospeva!
Ko ne
bi bilo človeka, ki, tekom zgodovine, vsakokrat iz dreka potegne, bi iz tega
dreka, lastnega, njihovega, sploh nikoli ne dospeli.
