Nezmožnost enakovrednega sobivanja različnosti = izkaz NErazumskosti!

To, da je Svet sila raznolik, to, danes, ni več neka neznanka. Je, žal, zgolj "težko sprejemljivo dejstvo", a kljub temu...

Zaradi te raznolikosti je razum skušal sobivanje urediti na način medsebojnega upoštevanja, dopustnosti bivanja različnih vsebin na istem prostoru, in v istem času. Ker zmore, razum, tudi dejansko (ob)čutiti stiske drugih... ker se zaveda, da mirnega sožitja ne more biti, dokler se bodo nekateri počutili ogroženi v odnosu do drugih... si je razum izmislil tudi tako imenovane etične normative... zapovedi, ki dajejo drugačnosti(m) pravico do tega, da enakovredno sobiva(jo) v vseh okoljih, tudi (in predvsem) v tistih, v katerih te drugačnosti niso v prevladi, niso večinske.

Zaradi tega se razum izkazuje z uvidevnostjo, z zmožnostjo upoštevanja potreb drugih, in se zaveda tudi potrebe po sklepanju kompromisov, pomeni, da se zaveda potrebe po tem, da "delček svojega prostora odstopim drugemu", in obratno, da v delčku lastnih pričakovanj/zahtev naredim "korak nazaj", zato, da lahko do možnosti uresničitve svojih pričakovanj/zahtev dospe tudi ta "drugi" (in obratno, seveda).

Koliko je Svet dejansko razumen... o tem najlepše govorijo raznorazne nestrpnosti, katerih eksplozije je moč zaznavati zlasti takrat, ko se neka "enakost" čuti ogrožena zaradi neke druge "enakosti", ki je prvi različna (in obratno).