"Strokovnjaki" za (raz)reševanje družbenih stanj?

Še zadnje teslo zmore videti, da je “nekaj” narobe, kadar državi upešajo finance, in začnejo zadeve, vse po vrsti, škripati. Kar pa ne pomeni tega, da ne bi taista usoda doletela države - tudi pod “strokovnim” upravljanjem taistega zadnjega tesla!

Eno je videti obstoječe stanje, in ga DOMNEVNO razumeti, drugo pa je DEJANSKO razumevanje tako vzrokov nastalega stanja, kakor tudi “poti”, postopkov, po katerih se je odvi(ja)lo, od vzrokov naprej, da je do nastalega prišlo. Tu pa obča “strokovnost” ne samo peša, pač pa izkazuje 1. popolno NEZMOŽNOST prepoznavanja (vzrokov/okoliščin/deviacij), ter s tem tudi 2. popolno NERAZUMEVANJE temeljnih zakonitosti družbenega ustroja. Pa se s tem, ko sama sebe za zmožno razglaša, v bistvu izkazuje izključno z lastno - neumnostjo!

Da bi poznal dejanske vsebine, moraš, najprej, o njih (iz)vedeti, nato moraš razumeti sosledja procesov, ki od začetka vodijo proti rezultatu, in, končno, moraš tako vedenje, kakor razumevanje, izkazati tudi v praktičnem delu, saj je le praksa tisti preizkus, ki vedenju in razumevanju opredeljujeta vrednost, in ga delita na zgolj domnevno, in na tisto dejansko!

Ni isto “hoditi v službo” in tam “strokovno” opravljati zvečine ena in ista, rutinska, opravila... tega se zmore naučiti še tako preprosta pamet! Pri čemer nekdo drug išče (in najde) delo (vsebine, ki jih je potrebno postoriti), dobavitelje, kupce, organizira ves poslovni proces, skrbi za poravnavo vseh stroškov in, na koncu, poplača še za delo, ter da carju, kar le-ta terja zase... in ni isto izkazovanje, samostojno, svojih zmožnosti, pa samemu sebi (po)iskati vsebine lastnega dela, uspešno poslovati z dobavitelji, najti (in obdržati) kupce (pro)izvajanih storitev/proizvodov, poskrbeti za vse, kar je potrebno za nemoteno izvedbo dela... za to je potrebna KREPKO VEČJA ZMOŽNOST, kot za “hoditi v službo”.

Ta, krepko večja zmožnost, je bila že prevečkrat izkazovana, da bi jo bilo moč obravnavati kot nek element, na temelju katerega “se bo država pobrala” - večina teh, ki so zastavljali v samostojnost, je propadla še preden je iztekel rok, v okviru katerega bi si morali (s sredstvi celo, dobljenimi, v pomoč, s strani države) plačevati prispevke in dajatve. Z drugimi besedami: kadar porabiš za to, da (pre)živiš (ker si potrebnega nisi znal/zmogel samostojno ustvariti), sredstva, namenjena v povsem druge namene, takrat - poleg nezmožnosti ustvarjanja - izkažeš tudi povsem NErazumsko ravnanje, recimo, v blažji podobi - neodgovornost!

Gromozanska večina v-službo-hodečih zna in zmore opravljati naložena jim dela. Prav. Ne zmore pa se, očitno, zavedati dejstva, da zgolj zmožnost izkazovanja (čeprav delovne) rutine ni dovolj za mnenje o lastni sposobnosti, še zlasti sposobnosti reševanja težav skupnosti, kajti - kadar si samemu sebi zmožen pridelati zgolj minus, takrat ti noben čudež ne bo v pomoč, da bi zmogel pozitivno reševati vprašanja kolektiva, kaj šele države!

Ne, žal, lahko se tisočkrat podaš mimo trgovine, pa NIKOLI ne boš vedel o ekonomiji, v kolikor se z njo ne boš srečal bodisi v šoli, bodisi v praksi, še najbolje pa je, da kar v obojem. In še takrat, ko boš vedel, boš le (kakor tisti prDR znanosti, ki so državo brez lastnega premoženja videli kot uspešnega gospodarja!) povsem navaden trap, v kolikor naučenega nisi zmožen tudi (zares) RAZUMETI! Ne zgolj domnevno, pač pa ZARES!