Kako ugotavlja/presoja neumnost?

Zapišem prav svež primer, maloprej doživet na (za psička) izločevalno-razgibovalnem sprehodu...

Prišla sva, Tar in jaz, na tem sprehodu, do nekega mesta, in v trenutku sem zagledal Tarov odprt gobec in “nekaj” med pasjimi razprtimi čeljustmi. Seveda, sunkovito sem, v trenutku, potegnil povodec (in s tem, normalno, tudi Tara) nazaj, obenem strogo izrekel tisti “ne”...

Mimohodeča ženska, hodila je na nasprotni strani ceste, je “umno” ugotovila svoj “bogi kužek”. Za to (njej povsem pravilno) ugotovitev je zadoščalo to, da je videla moje zategovanje (res, bilo je sunkovito, in s tem tudi grobo, ne gre drugače) povodca, in slišala moj glasnejši “ne” (tudi zviševanje glasu je grobost)... vsega ostalega, torej OKOLIŠČIN znotraj katerih (in zaradi katerih) se je vse odvijalo tako, kot sem zapisal - ne, tega pa ni ne videla, ne poznala.

Je njena ugotovitev o “bogem kužku” pravilna? Seveda, da ni, kajti - na tleh je bilo raztreščeno živalsko drobovje (domnevam, da od goloba, ki je pred dvema dnevoma poginil pred samim vhodom v našo stavbo, in ga je kasneje nekdo odstranil)... in - v kolikor je žival poginila zaradi bolezni, potem ne bom tvegal, ne bom Taru pustil, da je njene ostanke, lahko (morda) zboli tudi on! Obenem pa... je v soseščini že bilo kar nekaj primerov, ko so “dobri ljudje” nastavljali (psom, mačkam?) zastrupljeno hrano, pa raje vidim, da moj “bogi kuža” ne pobira s tal, ga ne bi rad prehitro izgubil!

In je, mimoidoča, pred tem videla tudi to, kako moj “bogi kuža” veselo poskakuje naokoli (ko se odsračka, je še dodatno razigran), pa - ko bi vsaj to vedela, da se “boga bitja”, zafrustrirana, pobita, niso zmožna veseliti življenja, potem... bi bila tiho? Dvomim, močno dvomim, neumnost ja mora izkazati svojo pamet!