Je hudič, s tem “moram”, ampak je tako le takrat,
kadar si - nagonsko bitje, pa te nagoni opredeljujejo, ti ravnanja usmerjajo,
po tistem večnem “da-bo-meni-dobro-in-bom-pre/živel”. In, če nisi nagonsko
opredeljen, takrat...
Takrat se ta “moram” (torej nekaj, kar ni odvisno od
moje volje) skrči na eno samo zadevo: moram (slej ko prej) umret! Vse ostalo pa
je v odločanju moje “vesti”, ne/etičnosti tistega, kar naj bi počel (če je
sprejemljivo etičnim normativom, lahko izvajam, če ni... takrat pa mora,
OBVEZNO, obstajati nek VIŠJI RAZLOG, v smislu početja-manjšega-zla, pa se celo
samemu sebi/svojim nazorom zagabiš, in te, s tem, življenje nekoliko “zagreni”,
saj se v neetičnem izkažeš... in kadar ni tega višjega razloga, takrat - takrat
k nesprejemljivim ravnanjem ne pristopiš, četudi s tem neposredno ogrožaš
lastno varnost/ugodje/(pre)živetje, a, po drugi strani - ohraniš samega sebe,
svojo načelnost, enoobraznost!).
Ta “moram” sploh ni redkost, in ne velja le za
“pomembne zadeve”, daleč od tega... že za obisk neke javne prireditve (kjer se
bo “drugim” kazal) se nagonski “mora” ustrezno obleči, da bo - ustrezal
(okolju).
Torej se pojavlja, taisti “moram”, vsakodnevno, tudi
ob Novem letu. Je običaj, bojda, raztrošati “lepe želje”, bog ne daj, da jih ne
bi. Ampak...
Vzemimo preprost, nazoren primer, in si zamislimo, da
imam v hiši - termite! Zdaj, tudi oni so živalice, in živalice je, bojda,
“treba imeti rad”, da se izkažeš za “dobrega človeka”, pa, posledično... moram
tudi tem termitom zaželeti uspešno in zdravo leto!?
Tu pa nastane dilema, pomislek, kajti: če jim zaželim
zdravja in uspešnosti, potem mi bodo (zdravi in uspešni) hišo požrli!!! Pomeni,
da sem neumen, če jim želim zapisano, ker se, preprosto, ne zavedam tega, da mi
bodo zrušili domovanje! Ali pa se “le” (z)lažem, zgolj zaradi tega, da opravim
tisti obči “moram”? Vendar - mar ne velja, da ni lepo, kadar se lažeš?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar