O "genijih", filozofiji in zlasti - o ljudski "modrosti"

Zgodovina-se-vrti. Trpežnik. Ki "zgodovini" daje vlogo subjekta. Napačno!

Pravilno: "zgodovino" vrtijo. Razni hrčki, prašički, miši, podgane...

Vsem dobrinam, z izjemo razuma, njih redkost viša vrednost.

"Smo sužnji Denarja", svojo nagonsko pogoltnost pojasnjuje zeljnoglav.

Pregovori? Kolikor so modri, niso ljudski, kolikor so ljudski, niso modri.

Še besede v lasten drek (po)tlačijo...

Filozofija, nekoč, ljubezen do modrosti.
Filozofija, danes, onaniranje bebavosti.

Luč, "umetna inteligenca", razsvetli opico?

Živeti bi morali skromno, a prej hočem, kolikor imajo drugi - tipična bebojebava "pamet"!

Iščejo se v podrejenosti Denarju, Imetju, Ugodju... ne najdejo se v - podrejenosti nagonom!

Tudi zajkljam se njih "smisel" živetja uresniči - imeti dom, moža, družino.

Imeti sogovornika = bogastvo, imeti sopotnika = džekpot.

Iz roda v rod, bebavost najde pot!

Kdo je Galilea učil o okrogli Zemlji, Teslo o elektriki, da sta se kot razumna izkazala?!

Razumen vsaj razlago dojame, kadar sam do dejstva ne seže, nagonskemu je prepričanje razlaga.

Svobodna volja je, kadar zmoreš SEBE brzdati.

Dokler bodo obči "ustvarjalni", bebavost ne bo le preteklost in sedanjost, pač pa tudi bodočnost!

Najprej moraš biti NEžaba, da te sluzavost moti.

Brez razuma ni človeka. Brez človeka se butci zdijo razumni.

Nagonskost je determiniranost. Determiniranost je odsotnost svobodne volje. Svobodna volja je iluzija nagonskih.

Res je, tudi nekdanji filozofi so opravljali potrebo, a danes je vsako opravljanje potrebe filozofija.

Kadar govorijo o "genijih", govorijo o takšnih, kakršni sami niso. O razumnih.