So mesojede živali miselno zmožnejše od rastlinojedih? Je delitev na rastlinojede in mesojede pravilna?

Zastavim z odgovorom na drugo vprašanje, in zapišem, da je delitev na rastlino-, meso- in vsejeda bitja – površna, nepopolna, potemtakem tudi nepravilna. Čemu? Iz dveh, povsem preprostih razlogov…

Najprej – obstajajo bitja, ki ne jedo niti rastlin, niti mesa, in so še manj vsejeda. Med takšna bitja, denimo, sodita kolibri in metulj, ki se hranita z nektarjem, in mednja sodi deževnik, ki se hrani s snovmi, sproščenimi ob razkrajanju vsega, tako rastlin, kakor živali, kakor tudi s snovmi, katere zemljo kot tako, posledično tudi kamnine, tvorijo. In hraniti se s PROIZVODI rastlin (nektar) NI isto kot hraniti se z rastlinami. Obenem pa…

V čem je razlika, če jogurt (po)jem iz lončka, v katerem ga kupim, ali pa ga prestavim v skodelico, na krožnik, ter ga tako prestavljenega pojem? V ničemer, kajti vsebina ( = jogurt kot tak) bo ostala nespremenjena, in ne bo zunanjost (oblika, forma) odločala o ničemer!

In omenjena delitev na rastlino-, meso- in vsejede temelji prav na »zmožnosti ugotavljanja« nagonske pameti, ki zmore sklepati izključno na temelju čutnega zaznavanja, potemtakem tudi na temelju vida, pa VIDI, da krava, koza, ovca… je travo, liste, mlade veje, NE vidi pa tistega, kar ta žival dejansko uživa, tistega, iz česar je ta trava, list, veja sestavljen(a)!

Ko »rastlinojeda« žival popase določeno količino hrane, se taista hrana (v podobi nekega konkretnega rastja) začne presnavljati. Del požrtega se VEDNO nahaja v drobovju, v podobi še nepresnovljenega, del (vse sestavine, ki tvorijo konkretno – požrto – rastlinje) preide (zahvaljujoč presnovi) v kri, dobesedno v vsako njeno kapljico, iz krvi pa v (vsak, še najmanjši košček) meso, iz katerega je ta, »rastlinojeda« žival sestavljena, dočim vse ostalo, balastno, žival izloči.

Ko neka zver, plenilka, obvlada svoj plen, se najprej loti – drobovja. In s tem, ko požre to drobovje, požre tudi vse (še nepresnovljeno) rastlinje, ki se v njem nahaja, dočim s tem, ko žre meso (in kri v njem), s tem pa dospe do vseh snovi rastlinskega izvora, katere, očitno, potrebuje za lasten obstoj (ko bi teh, rastlinskih, snovi ne potrebovala, Narava ne bi poskrbela za to, da jih z žretjem mesa dobi). Potemtakem VSAK plenilec, pa naj bo za še takšnega »mesojedca« razglašen, vedno in redno – uživa snovi rastlinskega izvora, potemtakem POSREDNO uživa rastlinje!

Kakopak, kadar se podre ravnovesje v presnavljanju te »mesojede« živali, takrat zmore le-ta tudi NEPOSREDNO uživati rastline (verjetno si že slišal za, na primer, pasjo in/ali mačjo travo). Obenem pa…

Bojda »rastlinojede« živali NE jedo mesa, čeprav – to, še zdaleč, NI res!

Zadevo lahko preveriš tudi sam. Denimo, če se podaš na podeželje, in neki ovci, kozi, kravi… ponudiš kos salame. Jamčim, z veseljem ga bo pohrustala!

Ali pa… kaj ko bi, za spremembo, legel na tla, na nekem travniku, in malček podrobneje opazoval, travne bilke, in svet med njimi? Kaj boš ugotovil? Predvsem to, da na bilkah in med njimi mrgoli raznih polžkov, uši, kobilic, hroščev, črvičev (bojda so vse te živali iz mesa), in zlahka si lahko predstavljaš to, da – ko krava odtrga šop trave, s to travo vred požre tudi naštete živali! In s tem dobi določene snovi (denimo aminokisline), katerih rastlinje ne vsebuje.

Z drugimi besedami bi se dalo zapisati tudi tako: če je vse, kar obstaja, sestavljeno iz istega materiala (le kombinacije so različne), potem vse tudi potrebuje taisti material, da lahko obstaja. In glede na to, da je tako zastavljena Narava, in upoštevaje dejstvo, da se le-ta že nešteto let sooča z mnogimi izzivi, in jih vse premaga, bi ji kazalo pritrditi, v tem, da se kot krepko umnejša izkazuje, kot se izkazujejo razni (ter predvsem modni) »svetovalci zdravega prehranjevanja«, ter zlasti tisti, ki del tvarin izločajo z jedilnika!

In še več – ko pomislim na to, da tudi rastlinje razpada, in da se razkrajajo tudi živali (in zlasti številni mikroorganizmi, živeči neposredno na samem površju ali v prsti), potem ugotovim tudi to, da – se celo rastlinje hrani s tvarmi tako rastlinskega, kakor tudi živalskega izvora!

Tako, zdaj pa še k prvemu vprašanju, vprašanju o miselni zmožnosti.

Takoj zapišem, da je edino bitje, ki razpolaga z dejanskimi miselnimi zmožnostmi – človek! Le-ta namreč razpolaga z razumom, zaradi česar razpolaga (za razliko od absolutne večine dvonogega in v-oblačila-odevajočega-se sveta) tudi z zmožnostjo RAZUMEVANJA naravnih zakonitosti (in se, posledično, izkazuje z »odkritji«), zaradi česar razpolaga z zmožnostjo oblikovanja (spreminjanja) okoliščin (živetja), in, obenem – razpolaga z zmožnostjo odločanja, izbiranja (zlasti med – svojim – nagonskim in razumskim ravnanjem), dočim gre pri vseh ostalih podobah živetja, tudi pri človejakih, za nagonska bitja, potemtakem za bitja, ki so zmožna izkazovati se izključno v okvirih nagonov (s katerimi jih Narava opredeljuje)!

Kadar je nekaj opredeljeno, determinirano, v-naprej-določeno (kar VSAKO nagonsko bitje JE!), takrat, preprosto, NE razpolaga z nekimi svojimi, od samega sebe odvisnimi zmožnosti, pač pa razpolaga le z odločitvami (in, posledično, ravnanji) znotraj opredeljenih meja oz. okvirjev. Pa se zmore, zahvaljujoč izkušnjam, naučiti le nekega uspešnejšega soočanja z že (s)poznanimi okoliščinami, ne zmore pa uiti svoji odvisnosti od taistih okoliščin (ko bi bilo odvisno zgolj od človečnjakov = opičjakov, ali od njih potomcev, človejakov, bi bil svet še vedno kamenodoben!). Oziroma, drugače…

Kadar je na delu determiniranost, potem, vsekakor, ni moč govoriti o večji/manjši miselni zmožnosti, kajti vsaka podoba NErazumskega živetja se izkazuje izključno tako, kakor je v izkazovanje (z nagoni, s svojo naravno zasnovanostjo) opredeljena! In je opredeljena glede na okoliščine, znotraj katerih živi, s katerimi se mora, za lasten obstoj, soočati, pa…

Koliko potrebuje »misliti« neko govedo, da dospe do svoje hrane? NIČ. Trava je malodane vsepovsod, tudi listi in mladi poganki vej, hrana ji ne beži, nobene posebne strategije ne potrebuje, to govedo, da dospe do vira svoje sitosti! Dočim je pri »mesojedih« stanje povsem drugačno: morebiten plen beži, marsikdaj se tudi brani, upira, in s tem lahko povzroči (tudi usodne) poškodbe plenilcu, potemtakem je možnost tega, da zver dospe do svojega obroka krepko manjša od možnosti tega, da bo govedo sito! In se mora plenilec krepko bolj potruditi, za lastno sitost, od neke travo muleče živali. Celo strategijo (napada, lova) mora imeti, da bi možnosti uspešnega lova povečal…

Res je, ves nagonski (NErazumski) svet je »pameten« izključno znotraj svojih nagonov, in izključno toliko, kolikor mora biti, da zmore obstati znotraj okoliščin, katerim je namenjen, in katere so mu namenjene. Potemtakem ni moč govoriti o miselno bolj ali manj zmožnih, v okviru nagonskega sveta, kajti vsako bitje tega sveta je »usposobljeno« za živetje znotraj odmerjenih mu okoliščin, obenem pa – je, in to zlahka, moč govoriti o umnosti Narave, ki je »mesojedim« bitjem ustvarila zmožnost TOZADEVNEGA razvitejšega miselnega izkazovanja, kot je izkazovanje »rastlinojedih«.

Tudi med plenilci so velike razlike. Denimo…

Neka kača, ali krokodil, ki zmore preživeti tudi pol leta, ali več, z enim samim hranjenjem, si lahko dovoli počasnost, ali udobno čakanje na plen, da le-ta sam od sebe dospe v »kljun«. In je za takšno dospetje tudi poskrbljeno, samoumevno, kajti – če ležeš, kjerkoli, na tla, ni vrag, da v nekem času ne bo mimo tebe hitela neka žival (plen za kačo), in če se namakaš v neki reki, tudi ni vrag, da ne bodo, v času suše in iskanja živečih pašnih površin, mimo tebe skušale dospeti črede travojedih (plen za krokodila)!

Povsem drugače je, denimo, pri živalih, katerim je Narava dala njih vsakodnevno zadolžitev, v smislu obvladovanja številčnosti »rastlinojedih«. Le-te morajo, malodane vsak dan, loviti, in ker pri lovu trošijo svojo energijo (katere pa brez hranjenja ne morejo obnoviti!), se skušajo znajti, in se tudi znajdejo, takrat – kadar živijo v skupinah, in si lahko tudi lovne zadolžitve porazdelijo (obenem pa povečajo možnost uspešnega lova). A so tudi pri takšnih, lovečih, živalih velike razlike, pa, denimo, levi in volkovi v polkrogu napadejo čredo (ali posamezno žival), ter šele naknadno skušajo (iz črede) izločiti tisto, ki jo ugotavljajo kot najverjetnejši plen (oslabelo, obolelo, poškodovano odraslo žival, ali nebogljenega mladiča), dočim imajo določene živali strategijo lova, kakršne ni zmogel Neandertalec (osnovni prednik človejakov)! Le-ta namreč NI bil zmožen abstraktnega mišljenja (potemtakem tudi NI bil zmožen – v mislih – videti področje lova, razporejati posamezne lovce na različna mesta, odrejati smer pregona živali), pravzaprav razen medmetov tudi besed ni poznal (da bi se z njih pomočjo zmogel dogovarjati o, denimo temu tako, zahtevnejših zadevah), in je lovil tako, kot lovijo volkovi, levi – polkrožno v »frontalni« napad, dočim…

Za šimpanze velja, da so »rastlinojedi«, da se hranijo izključno z rastlinjem in plodovi… dobro, tu in tam kakšnega črviča prigriznejo, in to naj bi bilo vse, vendar – ko njih telo zazna pomankanje aminokislin, takrat skupina šimpanzov uprizori pravi lov na (neke druge) sesalce, denimo na manjše opičje vrste, živeče na istem področju. In se, pri tem lovu, šimpanzi izkažejo z veščo taktiko (ki, še vedno, NI plod šimpanzje pameti, pač pa je »vgrajena« že v samih nagonih!)…

Tako del skupine (šimpanzov) dospe za hrbet gruče manjših opic (nahajajočih se v krošnjah), in tam oblikuje polkrog (s katerim prepreči tem manjšim opicam beg v katerokoli drugo smer od želene, načrtovane!), dočim se preostali člani skupine razporedijo v krošnjah, ki se nahajajo nasproti temu šimpanzjemu polkrogu. Pomeni, da se šimpanzi razdelijo na goniče in na lovce (eksekutorje), in slednji sproti pobijajo vse bežeče (manjše) opice, jih bodisi zlagajo na veje, ali jih mečejo na tla… in se celotna šimpanzja druščina šele po izvedenem lovu spravi k pojedini.

Podobno se izkazujejo tudi kiti, denimo delfini (ki zmorejo ribje jate zgnati na kup, in to zganjanje izkazujejo z vseh smeri hkrati) in orke (ki lovijo, na primer, tjulnja, ki se je znašel na manjši ledeni plošči – del skupine z ene strani ledene plošče povzroča valove… ki ploščo vse močneje zibajo, dočim nekaj ork čaka na drugi strani plošče, natanko tam, kjer bo tjulenj, slej ko prej, zdrsnil s plošče). A, kljub temu…

Kljub temu, da zmorejo koordinirano delovati, še vedno ne zmorejo tega, kar zmore človek – razumsko bitje: ne zmorejo obvladovati (celo zanemariti, ne upoštevati) svojih nagonov, potemtakem jim ni dana suverenost mišljenja, pa je, zaradi tega…

Z izkazovanjem TOZADEVNE večje miselne zmožnosti določenih živali (v odnosu do preostalih) povsem enako, kot z izkazovanjem »poštenosti«, »pridnosti«… pri človejakih: dokler nimaš priložnosti vzeti ne-svoje, si »pošten«, dokler si ne upaš lenariti, si »priden«… dejansko pa si zgolj tak, kakršnega te nagoni opredeljujejo, in kakršnega te okoliščine dopuščajo!