Teče, le teče

Teče, teče, le odteka

venomer odhaja,

nič ne čaka, ne zašteka,

se preveč mudi,

ko doseže končno stanje,

znova se podaja,

da spet neke nove sanje

z upanjem teši…

Le v odtenkih je razlika,

a glavnina ista,

vejica postane pika,

stavek pa je bled,

prazno vse, v zrak leteče,

je okrogla pista,

tu in tam pa, sredi gneče,

umnih je besed…

Je vse vrteče, v čakanju sreče,

malokaj je vredno, malokaj drži,

ko se razvleče, to, kar sence meče,

vse postane bedno, in še zasmrdi…

Prav vse vrteče, in predvsem noreče,

vsi bi reševali, a vsak požre,

ko se razvleče, to, kar sence meče,

kar dobro nosi, v tri krasne gre!