Ko ugotoviš, da trije pari rokavic (četrti ni šel na roki), in nogavic, ne zadoščajo, je, domnevam, čas, da prekineš z delom, in se umakneš na toplo. Če nisi takšen bizgec, kot sem jaz, seveda, pa da se ženeš s tistim še-malo, pa - če si že prepoten, ves premočen, potem daj še toliko, da koke odpraviš, pa potem oba zaboja z drvmi napolniš... da se ne boš dvakrat preoblačil...
Rado se mi zanohta, dokaj pogosto, in za to se imam zahvalit tudi, ali predvsem... spomin me marsikdaj, kadar se mi mraz zažre v prste, ponese osemintrideset let nazaj, v december leta 1983. Takrat sem služil vojsko, v Pivki, potemtakem blizu doma, ampak - ta blizu je bil peklensko daleč, saj sem v vsem času služenja bil doma, če smem ta izraz uporabiti za Ljubljano, v širšem pomenu besede, samo enkrat, pa še to v prostorih Mladike, vojaške bolnišnice, kamor so nas, prostovoljce, odpeljali na krvodajalsko akcijo. Sem šel, na špikanje, kajti prineslo je dva dneva nagradnega, pa... ko sem vse, kar sem si prislužil (nagradni dopusti), in kar mi je avtomatično pripadalo (redni dopust) združil, in izrabil na koncu, se mi je čas služenja skrajšal za mesec in pol...
Kakorkoli, za komandanta bataljona smo imeli nekega majorja, prvovrstnega idiota, ki je ob petkih in svetkih, dobesedno vsak dan težil, v vojašnici. Dokler nas ni uslišal Dedek Mraz, in mu, konec leta '83, podaril neko babnico, da je potem z njo preživljal vikende...
In ta major nas je neke decembrske nedelje postrojil na pisti. Snega ni bilo niti vonjati, kaj šele gledati, a je brila, burja, tako, kot zna. Dve uri smo morali stati v položaju mirno, in kljub toplim nogavicam ter dvojnim volnenim rokavicam, se je veter zažiral, do kosti. Pekoč spomin, vse do kosti pekleč, kadar ga mraz porodi...
In čemu nas je postrojil? I, butec je slišal tisto pesem Plavega orkestra, Bolje biti pijan nego star, pa nam je svojo ogorčenost nad takšnim razmišljanjem razlagal, čeprav...
Priznam, omenjeni orkester v meni nikoli ni zbudil simpatij, njegove "pesmi" so mi, bolj kot ne, neokusne spakedranke, ampak... sedaj, ko sem že v letih, ne samo, da ne razumem tistih, ki govorijo o lepotah starosti (verjetno mislijo na zgubano kožo, utrujenost, izostanek kondicije, betežnost... in predvsem na to, da ni treba delat, pa pokojnina, sama od sebe, pride!), pač pa tudi nisem najbolj prepričan o tem, katero stanje, starost ali pijanost, je manj obremenilno, za samo živetje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar