"Ne bodite loleki, cepite se," je zapisal, vsaj z mojega zornega kota, nek mladenič, prepričan tudi v to, da je poklican biti - kažipot... voditelj... vsaj tolmač...
Po njegovem zapisu (bi se dalo, o celotnem, zapisu, marsikakšno reči, a, vseeno, se zgolj na izkazan navedek omejim) je CEPLJENOST MEJNIK MED LOLEKI IN NELOLEKI, pa - čim se cepiš, nisi več lolek. Hm...
O tem, da cepljeni, še bolj kot necepljeni, potujejo naokoli, sedajo v lokale, se družijo... in to počno, praviloma, BREZ mask... o tem, da sama cepljenost ne preprečuje niti tega, da zboliš, in še manj tega, da SI PRENAŠALEC VIRUSA (kar, takole, brez maske, zlahka si), o tem, vsaj tokrat, ne bom. Bom pa o tem, da - cepljenost zagotovo nima učinka na dojemljivost, umovanje, ali vsaj "umovanje", kajti - ko bi ga imela, bi, ob vseh dosedanjih cepljenjih, loleki, že zdavnaj, zginili z obličja mamice Zemlje. Ne, ne, ne bo držalo, to, da je cepljenost ločnica med loleki in neloleki, bo pa držalo (in o tem priča tudi sama "izmenjava mnenj", nastala na temelju citiranega poziva), da je cepljenost ločnica med necepljenimi loleki in cepljenimi - loleki!
Ni komentarjev:
Objavite komentar