Kar nekaj let je tega, kar je, v Cankarjevem domu, v Ljubljani, potekala, sočasna, predstavitev treh knjig, in med njimi moje, Zmaj Nikolaj v svetu pravljic.
V tej knjigi sem upesnil tri, svetovno znane, pravljice, Rdečo kapico, Janka in Metko, in Sneguljčico, ter jim dodal, tudi vsebinsko gledano, povsem avtorsko Zmaj Nikolaj.
Ko je ne-bom-je-imenoval "pesnica" (ki je, prav tam, in takrat, svojo knjigo predstavljala) listala mojega Nikolaja, ga prebirala, je izustila čudno, meni vsaj, zelo čudno vprašanje: "Koliko mesecev pa ste pisali to knjigo?!"
Ne vem, verjetno še danes ne verjame, če se, slučajno, spomni na to, da mi je cela knjiga, potemtakem vse štiri pravljice, v verzih, rimanih, zapisane, "vzele" - vsaka po eno dopoldne, torej skupaj nekih - trideset ur...
Ne govorim zaman, da je poezija le poezija, spontana izpovednost, in ne obrt, ki svoje dotike pili in pili in pili... tudi mesece, leta, da na koncu porodi - izpiljeno praznost, hlad, potvorjenost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar