"Blagodejno" spoznanje...

Ko ugotoviš, da lahko na prste roke, ene same, prešteješ tiste, s katerimi se lahko o različnih stvareh pogovarjaš (op. p. pogovarjati se, vsaj zame in meni, niti pod razno ni isto kot obče blebetanje!), in ugotoviš, da obstaja, morda, ena sama oseba, s katero se lahko pogovarjaš o »vsem« (op. p. o popolnoma vsem se nikoli ne moreš pogovarjati, ker – zlahka priznam, da, na primer, o astro-fiziki – pa še o mnogih drugih področjih oz. rečeh – POJMA NIMAM, pa se lahko moj »pogovor« o teh stvareh izkaže le v podobi tistega pojma-nimam, in nič več… ker se ne želim izkazovati kot sleherni bebec, ki še najbolj »ve« o tistem, o čemer, dejansko, ničesar ne ve, kajti – konstantno izkazovanje bebavosti lahko pomeni samo to, da – je ta, ki jo izkazuje, bebec!), takrat ugotoviš tudi to, da…

 

… si neizmerno »zadovoljen«, zaradi tega, ker je »človeštvo« sestavljeno iz samih »razumskih« bitij!