Kdo je spustil govedo?!

Nekoč, ko sem še, na veliko, komuniciral prek spleta ter preizkušal (bolje: kalil) svoje živce, ugotavljajoč občo bebavost ter, iščoč, vsaj tu in tam, razumsko zasnovano bitje (žal, a tudi med tistimi redkimi, katere sem našel, enega samega ni, ki ne bi bil psihično okvarjen, potemtakem z zmanjšanimi umskimi zmožnostmi – a še vedno krepko, po zmožnostih, nad običajnimi človejaki!), nekoč sem se besedno spoprijemal tudi s trditvami sledeče narave: »Tisti zgoraj so vsega krivi! Česar niso pokradli, ali zafurali, so razprodali tujcem. Ukradli so nam naše premoženje…«

 

Razdelimo zapisano trditev in pojdimo po delčkih…

 

»Ukradli so nam naše premoženje«.

Trditev, ki ne izraža samo nerazumevanja ( = bebavosti), pač pa tudi »slab« spomin ( = posledica neenovite zavesti oz. zavedanja, pa imajo vedno, v okviru neljubega jim konteksta, slab spomin!), kajti…

Če se ne motim, in mislim, da se ne, smo vsi državljani RS prejeli certifikate, s katerimi nas je »država« izplačala, po vprašanju našega lastninskega deleža, v gospodarstvu. Pomeni, da smo, s temi certifikati, dobili to gospodarstvo v lastne roke, potem pa…

 

»… so razprodali tujcem«.

Ja, res je, kajti absolutna večina je te certifikate dobesedno razprodala, najboljšim ponudnikom, ki so, praviloma, bili – tujci!

 

Potemtakem smo, vsaj tu, in zaenkrat, opravili s trditvama ukradli-so-nam in razprodali-tujcem: nihče nikomur ničesar ni mogel ukrasti, ker so ti, katerim naj BI (u)kradli, sami poskrbeli za to, da so njihove deleže prejeli tuji lastniki tujega kapitala!

 

Tisti del državnega gospodarstva, ki je ostal državi, ja, ta del pa so, dobesedno – razprodali. Kajti tako je bilo, bojda, umno! Tako so vedeli silni »strokovnjaki«, razni »doktorji« ekonomskih ved, ki pa, žal, niti tega ne vedo, da – to, da so se pridno učili, in naučili, teorijo, ekonomsko, še ne pomeni, da naučeno tudi razumejo! In da NE razumejo, o tem priča (tudi današnja) praksa. In…

To »strokovno« mnenje »strokovnjakov«, da je treba gospodarstvo prodati, je podprl parlament, v katerem pa sedijo vrli-sinovi-in-hčere-tega-vrlega-naroda, potemtakem: podprl ga je cvet slovenskega ljudstva, cvet, ki je bil (posredno ali neposredno, vseeno) izvoljen s strani – taistega ljudstva! In…

In takrat, ko je potekala razprava o prodati – ne prodati, takrat je bilo to vrlo ljudstvo popolnoma tiho…

 

Pokradli so in zafurali…

Hm, to pa je res, popolnoma res, a tudi tu moram malček širše zapisati!

 

Poznaš mravlje? Veš, da živijo v mravljiščih? Veš, da se hitro razmnožujejo? Veš, da nenehno tavajo naokoli, in povsod, iščoč hrano? Veš? Dobro, kajti…

Ko bi se jutri odločil, da v svoje bivališče prineseš, namenoma, mravlje, da bi jih za ljubljenčke imel, pojutrišnjem pa, ko se namnožijo… bodo v vsakem kotičku imele mravljišče, in bodo lezle povsod, še v tuš kabino in v posteljo bodo prišle… povej: KDO bo KRIV za to, takšno stanje? Mravlje ali ti?!

 

Mravlje zagotovo ne, kajti – mravlje so zgolj mravlje, in drugačne, kot mravlje, ne znajo, ne zmorejo biti, medtem ko…

Medtem ko bi ti to moral vedeti, in upoštevati, pa – ko jih ne bi prinesel v hišo, potem tudi takšnih težav ne bi imel. Torej – kriv si ti!

 

Popolnoma enako načelo velja za tiste zgoraj. Poglej…

Ko spustiš govedo, iz hleva, pa mu daš »svobodno voljo« - ma, vse, kar mu bo na dosegu, bo bodisi požrlo, bodisi poteptalo, bodisi zasralo! Ker govedo, preprosto, drugače ne zna samo sebe izkazovati. Potemtakem…

 

Če si ti takšnim, nagonskim, nesposobnim bebcem v roke, na volišču, dal mandat, če si jim ti dal moč odločanja, čemu se, potem, jeziš, ker edino, kar na pašniku počno, je – da se množijo (parijo), da žrejo (vsak sebi, kakopak, pa svojim teličkom) in da serjejo?! In, da ne bo nesporazumov…

 

Tisti tvoj »oblast pokvari«, je bebasto ugotavljanje še bolj bebastih ugotavljalcev, in sploh ni resničen! Oblast (funkcija = položaj) zgolj da bebcu »vedeti«, da je segel na sam vrh, da mu nihče ničesar ne more, da je on sam zakon in država, da sme početi, karkoli se mu zljubi, pa…

 

Tudi, če bi ti, jutri, prispel na položaj odločanja, ne bi bil nič boljši, od teh, iz preteklosti in sedanjosti, kajti – ste ista pasma, ista nerazumska, nagonska, pogoltna, sebična, bebasta bitja, pa… ko govedu daš svobodno voljo, takrat… aja, poleg naštetega – mukanje postane prevladujoča govorica!

 

In še to: tisti tvoj takrat-nismo-vedeli lepo v straniščno školjko vrzi, in trikrat vodo potegni, kajti: tudi danes, za nazaj, ničesar ne veš (ne razumeš), in tudi jutri bo popolnoma enako – le zdelo se ti bo, kakor se ti vselej, da veš!