Ustvarjalci in poustvarjalci

Ustvarjalci in poustvarjalci, na področju tistega, čemur pravimo – umetnost. Obojim pravimo umetniki, čeprav je med njimi »majcena« razlika, in ta razlika je v tem, da…

 

VSAK ustvarjalec zna tudi poustvarjati (v nasprotnem ne bi zmogel poustvarjalcem prenesti »navodil«, kako naj nekaj poustvarijo), dočim vsak poustvarjalec ni zmožen ustvarjati. Potemtakem…

 

Ko bi to zadevo, to razmerje prenesli na neko izdelovalsko področje, pa bi rekli takole: ustvarjalec kolesa (tisti, ki je kolo tvoril, ga izmislil), zna to kolo tudi narediti, dočim vsak, ki dela (izdeluje) kolo, ni zmožen izmisliti ga. Pa, ko bi šli korak naprej, potem…

 

Potem bi zapisali takole:

Ustvarjalec je umetnik, poustvarjalec pa je samo izvajalec nekih navodil, potemtakem izdelovalec, potemtakem – obrtnik.

 

Že res, da za poustvarjanje potrebuješ neke predpogoje, denimo posluh, ki niti ni tako redka danost, pa trdo delo (s katerim se lahko izkaže malodane vsakdo, ki je, ni pomembno s kakšnim vzrokom, dovolj motiviran zanj… glas je, na primer, pri petju že relativnost, in sploh ni nujen predpogoj – obstajajo pevci, pomisli na, recimo, Brela, ki sploh nimajo nekega posebnega, niti privlačnega glasu, a so vseeno znali peti), ampak – za ustvarjanje potrebuješ, poleg omenjenega (torej poleg značilnosti, potrebnih za poustvarjanje) tudi tisti nek, recimo mu »notranji glas«, neko zmožnost predstavljati si, zmožnost iz še ne narejenega nekaj narediti! Vidiš, ta zmožnost pa je tisto, čemur lahko, brez zadržkov, rečemo – umetnost!