Pravijo, da vedo…

Mi pravijo, nekateri, da vedo, to, kaj je biti isto z nekom, s tistim, s katerim živiš, a – bolj kot jih poslušam, in gledam, bolj vem, da se jim še zdaleč ne sanja o dejanskem biti isto…

 

Biti isto NI živeti v istem bivališču, reševati iste težave, deliti neka ista interesna področja, imeti skupne, iste otroke, biti isto NI živeti Z drugim in OB drugem, daleč od tega, biti isto…

 

Biti isto je takrat, kadar v dveh telesih ISTO ŽIVI! Takrat, kadar živiš ZA drugega in SKOZENJ, takrat, kadar isto dojemaš različne zadeve, vse in marsikatero, pa isto čutiš do njih, in misliš o njih. Biti isto je takrat, kadar besede, marsikdaj, sploh potrebne niso, zadošča misel, čutenje, da poveš… kadar ni niti kančka sebičnosti, in celo »škodo« s tem povzročaš, denimo zadnje kose nekih jedi stran mečeš, ker oba čakata, čeprav imata oba rada, da bo drug pojedel, da bo za drugega ostalo…

 

Biti isto je, ko si na tleh, kadar je drug na tleh, zaradi njega, ko le skozi letenje drugega tudi sam poletiš, ko…

 

Prijatelj ni mogel verjeti, ko sem mu pripovedoval o tem in je naredil preizkus…

Bili smo na izletu, V Piranu, on, njegova žena, in midva, moj Miš in jaz. Med sprehodom je zagledal neko izložbo, že na nekih sto, najmanj, metrov, razdalje. In sem moral počakati, z njegovo ženo, na razdalji, medtem ko je on Mišo peljal do izložbe…

Ne vem, neki spominki, pa tozadevno unikaten nakit…

In jo je vprašal, kaj je, v celi izložbi, njej najbolj všeč, in kaj meni, da bi bilo najbolj všeč meni. Nato sta prišla k nama, in je moj Miš ostal z njegovo ženo, midva pa do izložbe in – na zastavljeno vprašanje, sem mu pokazal popolnoma ISTA predmeta – to je všeč Miši, ta pa meni…

Nikoli poprej nisva videla ne izložbe, ne razstavljenega v njej.

 

Nekoč mi je, moja Miša, razlagala, da ji je všeč neka popevka, s festivala San Remo…

Kako je njen naslov? Ne vem.

Lahko melodijo zabrundaš? Ne spomnim se je.

Kdo poje? Ne vem.

Moški, ženska, skupina? Ne vem.

Pa vsaj veš, katerega leta je bila, na festivalu, je, mogoče, zmagala? Ne vem.

NIČESAR ni vedela, razen tega, da – ji je všeč neka popevka s festivala…

 

Festival poteka od leta 1956, če se ne motim, in na njem je bilo nekih sedemsto, osemsto pesmi predstavljenih…

Sedla sva k mizici z računalnikom, odprl sem Ju-tub in vnesel naslov neke popevke. In…

Ko je zaslišala prve takte, so ji solze privrele prek lic…

Ja, prilepim, to popevko, za primer, če mojo Mišo radovednost privede semkaj, da jo sliši. 

Ne veste, dragi moji, kaj je biti isto, in še zdaleč ne veste, kako je živeti pravljico, kadar si cel samo takrat, kadar se, v tebi, dve duši v eno zlijeta!