Iz drobcev

Vsi planeti, vsa vesolja,

vse, kar obstoji,

slednja moč, in slednja volja

drobcev se drži,

drobci, v zgodbe postrojeni,

njih je vsak korak,

so iz drobcev narejeni

čas, in sonce, in oblak…

 

Se poraja, v drobcu, sreča,

plaho zaiskri,

in z naslednjimi se veča,

dokler ne leti,

drobec zmore prizadeti,

drobno zapekli,

do trpljenja zna dospeti,

ko se namnoži…

 

In tako, kot se poraja,

tudi iti zna,

v drobce se prav vse podaja,

v drobcih se konča,

nekaj mojih drobcev spravi,

vase, za svoj čas,

da, vsaj tu in tam pozdravi

v mislih te moj glas.