Sem da – sem?!

Kjer je biti smisel bitja,

ja, obstoj pomen obstoja,

tam je škoda že dveh zlitja,

le poraz, v naprej, brez boja…

 

Kaj bi seksal, se razplajal,

kdo si sploh želi nastati,

da do smrti bi obstajal,

s tistim jesti, piti, srati?!

 

V praznem prazno se rojeva,

prazno praznemu ugaja,

prazno s praznim ne okleva,

ko spet v prazno se razkraja…

 

Biti zgolj da bitje vlačiš,

pa da šteješ dolga leta,

Zemljo brez potrebe tlačiš,

kot da ni dovolj prekleta?!