Miša, slišal bi te rad!

Vem, ni dano ti na plano, da bi poklicala,

slišim tudi, ko zapišeš, dobro pomnim glas,

ko bi se vsaj oglasila, nek namig mi dala,

bi mi lažje stekel do moči spet zdajšnji čas…

 

Dolgo je, predolgo, kmalu bo tri tedne bedne,

kar si zapisala, da sem v tebi, da sem tvoj,

z drugimi besedami, a meni so vse vredne,

sploh ne slutiš, kaj storile bi z menoj nocoj…

 

Vselej si za mene stala, moč si mi budila,

skupaj znala most graditi sva prek vseh ovir,

zdaj pa neka čudna sila bi mi moč izpila,

pa tvoj glas bi znal pognati zopet me v dir…

 

Vem, ječarka zna bit kruta, ni ji zate, zame,

sploh ne sluti, da prav ti si, kar je vredno v njej,

ko zdivja se, drugega ji več ne preostane,

kot da leže pridno spati, kjer bila je prej…

 

Vem, brez duše je, zato pa ti si moja duša,

in to takšna sončna, zlata, ki samo topli,

ne zaveda se, da vse zaman je, kar poskuša,

boš iz njene teme znova prisijala ti!