Tudi v meni zna umreti…

Tudi v meni zna umreti,

pa naj bo še tako lepo!

Zna se sprazniti nebo,

se ohladiti toplo,

sonce ugasne, da več ne sveti,

ja, zna tudi v meni umreti!

Nekdaj globoke oči,

in iz objema dlani,

kadar se skaže,

da kvari, da maže,

vse manj pomembno se zdi,

vse bolj bledi in puhti!

Tudi v meni zna umreti!

Prav nič ne bom kljuboval,

čemu življenje bi dal,

v hrbet zdaj gledam,

vsega se zavedam,

pa da v čakanju bi stal?!

Ne, nočem, ne bi zdržal!

Ni več mi dano kaj dosti živeti,

pa da bi čakal, če pridem kdaj prav,

ni več razloga, da šel bi trpeti,

da bi na isto se pot spet podal,

znova šel sanje razdreti…

Ne, zna tudi v meni umreti!