Vzemi, obriši, zavrzi!

Nikdar rovaril, namenoma kvaril,

nikdar da bi delal nekomu slabo,

če koga, potem sem le sebe mrcvaril,

še prosil za tisto, kar naj bi bilo…

 

Nikdar do nikogar še hrbta obračal,

nikdar nič spletkaril, nikogar izdal,

za svoje napake sem vedno sam plačal,

ničesar ukradel, in prav rad dajal…

 

Debela mi koža nikdar bila dana,

pomagal, če le mi je možno bilo,

za mano ne vodi stezica zasrana,

nikdar… ma kaj s tem nikdar sploh počel bi lahko?!

 

Sem bolj nek predpražnik, da vsakdo vanj briše,

vso svojo nesnago, prelep svoj značaj,

da vzame, kar vzame, in v koš me zabriše,

četudi v njem crknem, izžet ves, pa kaj?!