Sem
dal, kar sem dal, več nisem imel,
če ti
je premalo, zaman sem puhtel,
si
najdeš obilje, prav zlahka, povsod,
v svetu
praznine, in grdih zablod…
Sem
dal, kar sem dal, do konca srca,
a ti v
blatnih škornjih kar čezenj si šla,
pacala,
teptala, ga nisi ubila,
le pot
si iz njega uspešno zgradila…
Sem
dal, kar sem dal, zdaj mi ni več dajati,
čemu bi,
v prazno, čemu bi v zaman,
uspešno
si zmogla v nič vse pognati,
naj
zdaj ti bo v srečo vesoljna ravan…
Ni komentarjev:
Objavite komentar