Dano mi je…

Dano mi je dihat.

Dano mi je jesti, piti,

se smejati, nos zavihat,

dano mi je – biti…

In to ni življenje,

le goli obstoj.

 

Možnost mi je dana.

Da iz nje spočnem.

Pot je nedognana,

kamorkoli grem…

In – ko jo osvajam,

se živet podajam.

 

Padaš, se loviš,

da do hoje prideš,

in se naučiš

kadar, kdaj, zaideš…

Trud, in uk, in izgraditi,

več, krepko, kot tisti – biti!