Kot se
mi zapišeš, tako te berem.
Ne
dodajam, odvzemam tudi ne.
Kakšen
majhen greh še sperem,
pri večjih
pa mi to od rok ne gre.
In
kakor se mi kažeš, tako te gledam.
Zaenkrat
mi še znesejo oči.
Včasih,
če je drobno, se še sprenevedam,
večjega
pa mi spregledat prav nikakor ni.
Tvoja
mi ravnanja zate so merilo.
Drugega
ni vatla, druge uteži.
In
olajšam, če v drobtini se je kaj zgodilo,
ko se
nagrmadi, lajšanja več ni.
Pa se
ni čuditi, tudi, zlasti tebi,
če bližina
tvoja ni mi ljuba stvar,
in če
raje vidim, to, da sva vsaksebi,
brez
laži, in brez slepljenja, brez vseh utvar.
Kot se
mi zapišeš, kot se izkazuješ,
tebi je
graditi zate moj odziv.
Napak
je, če v slabem moj objem nek snuješ,
mu ni
želje najti, da bi se zgodil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar