Načrt izpolnjeno neizpolnjen…

Moral sem v dolino. Po nekih opravkih, in v nabavo. Pa mi je to vzelo poltretjo uro…

 

Že zjutraj sem klical drevesno vilo. Danes naj bi po kakije prišel, a mi je povedala, da ji je dobavitelj sporočil, da jih jutri pripelje. Prav, potem jutri…

 

Sproti sem se ustavil v trgovini s kmetijskimi potrebščinami, da bi oporne stebriče, za sadike, nabavil. In že zdaleč sem zagledal mikaven napis »popust 30 %«… in v okviru tega popusta dve lepi, ljubki sadiki kakija. Tako lepo sta me gledali…

 

Sta posajeni. Pokošeno več, kot sem načrtoval. In vse drevje, trte, na delu s hišo, obrezano. Ostalo mi je še za nekaj ur dela, da veje poberem in jih na kup odnesem, do dna brega. Pa da vse rastoče pognojim. Kakije, tiste štiri, kateri naj bi jutri bili, bova pa z Malo sadila. Luknje sem že skopal, in čakajo, da bo zaokrožena petnajsterica – neustrašnih kakijev!

 

Naslednji teden pa se lotim druge polovice parcele. Tudi tam bo podobno – košnja, obrezovanje, gnojenje… vsaj za teden dni dela. Da se, končno, lotim odstranjevanja nekih ograj, katerih delček, malenkosten, sem že danes odstranil. Brez otvoritvene penine, seveda.

 

In jutri, po tem, ko sadike pripeljem, in jih po bregu raznesem, grem po Malo. V ponedeljek gre namreč v vrtec, pa jo bom moral že v nedeljo vrniti…