Ni
živali, ki bi s paše,
da bi
drugim dala,
žre,
kar, kolikor ji paše,
ne da
bi zastala,
ni
živali, ki prek pleč bi
za
druge sprejela,
vsaka
lažje išče si,
še
lažje bi hotela…
Ni
živali, ki spreminja
aparthajdno
stanje,
raje
času se udinja,
in
ugodja žanje,
ni
živali zlo krivica,
kadar v
njem ji prija,
kaj ve
prasec, kaj prasica,
šteje
požrtija…
Redki
so, ki bodo proti,
in ki
se glasijo,
ko,
hodeč po svoji poti,
z zlim
se ne mirijo,
tudi,
če dobe po glavi,
in če
jih uniči,
ni v
Človekovi naravi
biti
vkup s prašiči…
Ni komentarjev:
Objavite komentar