Imam
tri ženska bitja, v svojem življenju, ki so me imela, oziroma me še vedno imajo
rada – moja pokojna mama in moji hčeri…
Kakopak,
bi se našle, s pripominjanjem, k temu zapisu, bi se našli tudi neki ob strani,
ki bi drugače menili, vsekakor, bi se našli, čeprav – se bojim, da bi jim moral
razlagati, kaj tisti dejanski rad(a) imam zares je, kako zares, in ne zgolj
tozadevno, zgleda, ker…
Na tem
svetu mrgoli »ljubezni«, ki pa temelji izključno na doseganju/ohranjanju nekega
lastnega ugodja, kakršnegakoli že, lahko, v skrajnem primeru, ugodja socialne
varnosti, ugodja imeti-nezmožen-biti-sam-nekoga-ob-sebi… zares pa je tako daleč
od tistega pravega imeti rad nekoga drugega, da dlje biti ne more, pa…
Ja,
imam tri ženska bitja, ki so me imela, oziroma me še vedno imajo, rada. Celo in
tudi takrat, kadar so jezna name, in, na primer, z menoj ne govorijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar