Samemu
sebi se, za lažjo noč, v brk smejim, grenkobno.
Mi je
spomin pripeljal prijateljev »Vedno si bil pošten, samosvoj, a pošten. Si se
kdaj vprašal, zakaj se prav takšnim dogaja to, kar se dogaja tebi?«
Poštenost,
samosvojost, nenagonskost, neživalskost… bentiš, če na druge gledaš, in nisi
sebi prvo in najpomembnejše, potem – komu pa se bo dogajalo, tistim, ki vedno
za svoje riti najprej poskrbijo?!
In,
priznam, velikokrat mi tisti MARŠ v misli, in v razpoloženje, pride.
Ni komentarjev:
Objavite komentar