Hahahahahahahaha,
vse bolj smeh doni,
moj,
kakopak, in zgolj meni, super se mi zdi,
ko
pomislim na bedaka, nase, jasna stvar,
in na
svet neštetih nekih, puhlih mi utvar…
Česa
nisem vse načenjal, in hitel snovati,
v bojda
dobro nikdar jenjal nisem sebe dati,
a prav
zlahka se razblini, v dlani pa le zrak,
in
zapis, na daleč viden, si pa res bedak!
Hahahahahahahaha,
to vsaj mi ostaja,
smeh baje
je za pol zdravja, itak se razkraja,
ni ga
osla, ne prek Zemlje, ne preko nebes,
ki
oslovskih bi se skazal kakor jaz ušes!
Čemu
nisem vse zaupal, čemu up odstiral,
čemu nisem
čas namenjal, sebi ga odžiral,
a
zvečine mi v zahvalo hrbet je razkrit,
pa med
neke vse bedake smem se uvrstit!
Hahahahahahahaha,
res, grenkó razjeda,
smeh pa
malo lajša, da za kanček manj preseda,
sem,
pač, osel, in oslovska vsa so moja pota,
ko
potegnem črto, rezultat je – čista zmota!
Ni komentarjev:
Objavite komentar