Od silne ljubezni

Od silne ljubezni, ki vlada na svetu,

je meni še težje, sanjaču, poetu,

ko vidim, kaj vse pod ljubezen jim pada,

želodec vsebine nič več ne obvlada…

 

Še sam sem spoznaval nje razne oblike,

pa zgolj v besede potlačil vse krike,

ki so, ob spoznanem, rojevat se znali,

da bili bi, tolkli, peklili in žgali…

 

Sem si prizadeval, še prosil, beračil,

da bi ne-ljubezen v ljubezen drugačil,

a kaj, ko mi ni neke točke vsaj, stične,

pa so mi predaleč vse duše sebične…

 

A znajo, kaj ne, moje verze jemati,

celo na ljubezen se, z njih, sklicevati,

a eno je brati, ob tem ne dojeti,

popolnoma drugo – ljubezen živeti…

 

Od silne ljubezni, ki vlada na svetu,

spoznal sem, da ni mi, očitno, v duetu,

prevečkrat so me že za osla imeli,

da bi mi še mrvice zadnje vzeli…