(iz
zbirke Ne meni se zame)
Nekoč
sem takole zapisal…
Ko tu
in tam se svet
sesuje,
na
tisočero
drobnih
smeti,
ko
solza, ko vsaj nje sled
kljubuje,
ko se
zatresejo
dlani,
pomislim,
da v
oblakih čas
je
legel čez obraz…
In v
trave zelene
steze so
se skrile,
nebo
zatemnile
in
zvezdne noči,
ni
pesmi, svirali
so
nezaželjene,
v
brezup zakopali
so tople
oči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar