petek, 17. februar 2023

Mala, da ti nekaj besed namenim...

Ne bom dočakal, da zaključiš osnovno šolo. Ne bom dočakal tvoje mature, niti, morda, diplome.
 
Ne bom dočakal številnih tvojih uspehov, in neuspehov. Oboje mora biti, da sploh zmore, karkoli, veljati.
Pri prvih ne bom delil tvojega zadovoljstva, sreče, pri drugih ti ne bom mogel pomagati, te tešiti, vzpodbujati, ti pomagati naprej.
 
Marsičesa ne bom dočakal. Veliko, morda, ne, zanesljivo, je bilo celo preveč, dočakanega, med tem veliko tistega, česar niti v morah ne bi želel, in česar v najdrznejših mislih ne bi pričakoval, izhajajoč iz tega, kar, in kakor, sem počenjal. A je takšno, pač, »življenje«, da se je priporočljivo, v njem, naučiti nositi debelo kožo, in pod njo nikomur, razen sebi, ne dovoliti dospeti. Šalim se, Mala, glede tega, šalim. Resda grenkobno, a kljub temu. Dobro je biti človek, ne glede na to, da si, radi tega, tepen, domala na slednjem koraku, a si vsaj človek!
 
Ne bom dočakal tvoje prve resne simpatije. Upam, da jih ne bo veliko, in da ti všečni ne bodo poganjali povsod, za vsakim vogalom, na cesti. Upam, da boš znala ugotavljati, najprej lastno vrednost, nato vrednost tistih, ki bodo smeli v tvoj krog dospeti. Veliko je umazanega, na svetu, verjemi, krepko preveč…
 
Srce vedno nosi tam, kamor je nameščeno, za neki dve dlani nižje od brade, tam, kjer je tudi toplino začutiti, ako imaš res rad, takrat, ko drugemu daješ, ne da bi sebi pričakoval. A pazi, zelo pazi, na to, kdo bo ta drugi! In predvsem – ne hiti, z izbiranjem, ker bodo vsi, morebitni, katerih bo več kot tri, morda celo štirje, ali pet, v vsem tvojem življenju, govorili samo o tebi. In ne bodo prav nič lepega povedali…
 
Naj se postavljajo s tem, koliko so jih »podrli«, in koliko so jih med nogami imele, ogibaj se, na široko, teh in takšnih. Če te zanima, iz česa so sestavljeni, stopi na prvo farmo, tja, kjer neke merjasce, ali bike, držijo, in je njih edina vrednost shranjena v mošnjah, v neposredni bližini zadnjične odprtine…
 
Odrasti, dete moje ljubo, v človeka. Vanj si zasnovana, prav bi bilo, da človek ostaneš. Vsemu tvojemu trpljenju navkljub. In upam, da si človeka najdeš. Raje malo počakaj, da se prikaže, in raje dobro preveri, preden se odločiš. Verjemi, tata ve.

Ni komentarjev:

Objavite komentar