Če
potrebujem videt obraz,
pogled vržem
v zrcalo.
Resda v
njem le jaz gleda jaz,
kolikor
me je še ostalo,
a vsaj
ni laži, zahrbtnih ravnanj,
že res,
tudi smeha ne, sanj…
Če
potrebujem videt oči,
brez maske,
brez neke menjave,
vse do
neba mi pogled poleti,
ali pa
leže v trave,
vse
kakor je, ko do dna nekam šine,
po nek
svoj delček topline…
Če
potrebujem videt srce,
ptica mi
krila razpira.
Njeno
globoko je, modro poljé,
z njim
se rodi, in umira.
K njemu
se vselej podaja,
zvesta do
smrti ostaja.
Če
potrebujem… ah, le kaj bi s tem,
srečen,
ker sploh smem še biti!
Ko me
odrabiš, takojci za tem,
smeš me
za hrbtom pustiti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar