Pamet pametuje

Pamet pametuje in prav pametne razdira,

to kar z glavo snuje, z ritjo, sproti kar, podira,

ni težave v tistem, kar v roké je moč jemati,

pač pa »zgolj« v tistem, kar potrebno je – snovati…

 

Družbeni problemi se iz veka v vek vrtijo,

pameti, očitno, se rešiti ne pustijo,

le kako v rokah narave neke bi goltave

našli sprejemljive in vsem rešitve prave?!

 

Vsi so dobri, a sebičnost le na sebe gleda,

če je sita Svet pravičen ji, pošten, izgleda,

briga jo za bose, lačne, za prav vse krivice,

razen kadar s polnim vampom kaže »dobro« lice…

 

Pamet pametuje, pa zato se vse podira,

»demokratom« njih neumnost ni neka ovira,

sicer znajo »več je babic, kilavo je dete«,

ne pomaga, njih »modrosti« pametnim so svete!