Če imaš
to smolo, da si porojen kot razumsko bitje, in, če imaš to srečo, da v
normalnem (NE običajnem) najožjem okolju živiš, potem se najkasneje v osnovni
šoli, če ne že v vrtcu, soočiš s svojo različnostjo od vseh ostalih.
Kakopak,
sprva si to različnost »po svoje« razlagaš in, žal, te razlage, pri večini
razumsko porojenih obstanejo, v podobi nekih prepričanj, v njih, do konca njih
življenj, čeprav – če se podaš v dejansko ugotavljanje, če temu ugotavljanju
nameniš nekega četrt stoletja, potem, ni vrag, da ne dospeš do odgovora na vprašanje
o lastni drugačnosti.
Vsi
krokodili so krokodili, in za vse krokodile, od prvega, do zadnjega, velja, da
se izkazujejo – kot krokodili! In to velja znotraj vsake vrste, vse
posamičnosti se, generalno gledano, enako izkazujejo, sicer ne bi, skupno,
vrste tvorile, pa…
Če se
znotraj »človeštva« večina izkazuje popolnoma drugače od neke izjemne manjšine,
potem – ne gre, morda, za dve različni bitji?
In – je
narobe z večino, ali z manjšino?
Z
nobenim ni nič narobe, narobe je le z neko razvrščenostjo, v okviru katere
nagonska bitja ne bi smela biti uvrščena med razumska. Samo to je narobe. In,
mimogrede…
Prav ta
manjšina, prav ti, izjemno redki posamezniki, so tisti, ki odkrivajo naravne
zakonitosti, ki Svet, vsebinsko gledano, spreminjajo. So, potemtakem, zabiti…
ali pa je, morda, zabita večina?!
Ja,
absurd absurdov, takrat, kadar so zabita bitja za razumska (samo)razglašena!
Ni komentarjev:
Objavite komentar