Prevetritev...

Vsake toliko je potrebno nekoliko prevetriti življenje, določene spremembe izvesti…

 

Ne, ne, ne spreminjam samega sebe. Je že dolgo, kar sem se našel, in čeprav samemu sebi, s tem, kakršen sem, predvsem neprijetnosti povzročam, sem, po drugi strani, povsem zadovoljen s tistim, kar se mi kot vrednota kaže, in s tem, da skušam, po najboljših močeh, nekim svojim vrednotam slediti, skladno z njimi živeti. Tako da…

 

Ne, ne spreminjam sebe, vsebinsko gledano, še vedno bom ostal takšen, kakršen sem od nekdaj, le – manj bo tistih, ki me bodo smeli takšnega sebi, in zase, imeti. In tu in tam bom po hiši še malček počistil, nekaj izvrgel, nekaj zamenjal, kolikor mi bo moč, seveda. Čemu bi, ob prevetritvi, sledi preteklosti ohranjal, tiste, kakopak, ki – ohranjanja niso vredne?! Ali pa so, še huje, celo moteče, boleče, ker o ničemer lepem ne izpovedujejo.