Še se mučim…

Bajron, brat, po duši, krvi,

v misli često mi dospevaš,

jaz, še vedno, tu, med črvi,

ti v spokoju ne minevaš…

 

So sveta ničeva pota,

sprijenost vsevprek le maže,

kaj poštenje, kaj dobrota,

le neumen ju izkaže…

 

Še v nebo bi šle podgane,

da bi zvezdam kri izpile,

preden kazen jih zadane,

bodo vse ugonobile…

 

Ti si vsaj svoj mir dosegel,

vem, enake sva narave,

jaz pa nisem še izpregel,

pa čeprav mi je prek glave…

 

Še se mučim, še si lažem,

vztrajam, kot neštetokrat,

deci svoji da izkažem,

da ne smejo se predat!