Aleluja!

Vreme je (v)zdržalo, pa mi je, po dolgem času, in prvič letos, uspelo, v petih dneh, vse pokositi! Ob čemer sem še nekaj malega dodatnega opravil…

 

In sem danes tudi obvezal ter obrezal kar nekaj trt, pa enemu izmed kostanjev spodnje veje sfriziral, da ne bodo motile Male, pri njenem tekanju oziroma najinem lovljenju. Pa nekaj zalivanja je tudi bilo, tekom jutranjega »počitka«…

 

Sedaj se bom v nabavo napotil, kasneje pa nameravam še nekaj njivske ograje odstraniti. Vsak odstranjen meter se pozna, pa ni vrag, da ne bom, enkrat že, do tega dospel, da ne bo več moteča, pri košnji. Jutri pa…

 

Jutrišnji dan sem namenil »poslastici«, početju, katero mi je, malodane od vseh, najmanj ljubo, pospravljanju hiše. Potrata časa, popolnoma, ker – danes obrišeš prah, jutri ga, znova, gledaš. Pa se trudim, z njim, živeti v nekakšni simbiozi, in se ga lotim šele takrat, ko druge ni. Če pa nekoga, slučajno, in slučajnega, zmoti, pa…

 

Za vse tiste, katere na meni, ali ob meni, karkoli moti, imam nasvet – glej drugam! Je hudič, s tem nasvetom, vem, kajti ena najbolj izrazitih »folklornih« značilnosti je gledanje v tuje »lonce«, vendar to več ni moj problem. Se še vedno navajam, in mi, deloma, celo uspeva, biti ignorantski do teh in takšnih. Če pa so preveč vztrajni, se pa pripeti, vsaj tu in tam, da se z mojim povišanim glasom srečajo. Pa zaleže.

 

In sem danes spet strička ježka videl. Ravno sem koso ustavil, da napolnim posodo za gorivo, ko je, povsem ležerno, svoj mimohod opravil. Se, za nekaj trenutkov, celo zaustavil, da sva pogled izmenjala, in se je, čeprav je bil dobesedno tik mene, brez slehernih pomislekov, zadržkov, kaj šele strahu izkazoval.

Lepo ga je videti, in bom, zaradi njega, odslej še previdnejši, pri košnji višje trave. Prijatelji so redkost, je treba paziti nanje.