E,
cesta dolga, kruta cesta,
odnašaš
vse od mene stran,
le
cucka sta mi vselej zvesta,
edino
njiju še imam…
Mačkonarja,
vsak po svoje,
se klatita
iz dneva v dan,
le ko v
želodcih jima poje
sem
dober, da za jesti dam…
Vse
sebi gleda, sebi išče,
jaz viden,
kadar smem kaj dat,
pa ni mi
rožnato gledišče,
čeprav
obrnem vsako plat…
Bi tudi
jaz popokal, davno,
ko ne
imel bi tu otrok,
jim še
pomenim, dasiravno
po
svoje skačejo okrog…
Ja,
cesta, vem, nisi nič kriva,
brez volje
svoje, brez moči,
pač,
takšna je resnica živa,
da
vsakdo sebi rad živi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar