Ne trudi se!

Nikdar ne odrasteš, da zreš mi v oči,

ker veš, meni ni do klečanja,

ne trudi se iti prek moje poti,

pogoltne ničeta vsakdanja!

Nikar ne razlagaj, je drobcen tvoj svet,

mi ni v njem za hipec pristati,

resnice za rep nisi zmožen ujet,

a meni z lažjo se ne brati!

Ti menjaj, z vetrovi, po volji, svoj lik,

obraz en sam dan mi je v rabo,

dovolj mi je hrbet vzravnan za branik,

pred vso licemerno nesnago!

Pod tabo svet pada, nenehno, v razkroj,

vrti se, preteklost obuja,

že dolgo poznan ves domet mi je tvoj,

in tvoja narava mi tuja!

Ne trudi se, prosim, zaman bi bilo,

ni ista preteklost za nama,

je meni med zvezde in v sinje nebo,

a tebi le prah pod nogama!