Izšlo se je…

Razcepljeno, razžagano, zloženo pod streho, vse.

Še včeraj, ko je drva pripeljal, sem možakarja povprašal, če mi lahko pripelje še enkrat, in včeraj, ko bi se to pripetilo, bi se zafrknil. Bi mi prostora, pokritega, zmanjkalo… na neravnih tleh, na katerih že tako in tako moram podlagati, pa prostor, kljub temu, ni povsem učinkovito izrabljen…

Zdaj, ko je vse zloženo, mi je njegov odgovor »po petnajstem« všeč. Sklenil sem namreč, da letos ne bom več drv nabavljal.

Resda imam trenutno, in v polenih, morda meter, največ meter in pol manj, kot sem imel na začetku prejšnje zime, a je res tudi to, da imam zlato rezervo v hiški, obenem vsaj za dva metra, raje več, brezovja, ki se bo v treh mesecih dovolj osušilo, pa še v gozd se bom podal, konec oktobra, morda v novembru, sosed mi namerava še dati nekaj lesa… obenem pa imam v oktobru servis avtomobila, in registracijo, pa je bolje, da raje na to mislim, kako bom »avtomobilske« stroške poravnal…

 

Pismo, katero naj bi danes pisal, sem že sinoči poslal. Obveznost manj. Silikon sem že nanesel krog tuš kadi. Prvič da sem se s tem ukvarjal in, priznam, nisem vedel, da je ta silikon tako dražeč za dihala, agresiven. In tudi rezultat mojega dela – ko primerjam izgled opravljenega s tistim, kar je naredil vodovodar, ko je tuš kad montiral, potem zlahka zapišem, da sem ustvaril navadno skrpucalo! Razmazoval sem s prstom, (po)pacal kjerkoli je bilo mogoče (ni tako grozno, malo pretiravam, a vseeno), a menim, da sem dovolj dobro nanesel, da bo zadeva služila. In to je, vsaj meni, pomembno.

 

Rima raja, natečaj, pa – včeraj sem izvedel, da so v osnovnih šolah še vedno v zaganjanju, pa sem se odločil, da bom pošiljanje prestavil v drugo polovico septembra. Že itak se mi vsako leto pripeti, da moram določenim vsak dopis dvakrat pošiljat, tak red imajo, nekateri, pa da bi dodatno tvegal, in ga pošiljal v času, ko še lastne glave iščejo… ne, ne, naj se kar zagonijo, do konca, pardon, zaženejo, bom kasneje opravil.

 

Kosil ta teden ne bom, ničesar. Resda se je trava malček potegnila, a še vedno dopušča, brez sleherne težave, to, da se bova Mala in jaz lahko na njej igrala. Pa bom jutri še kavč presesal, in svežo posteljnino namestil, in bo to vse, kar bom naredil, preden se po Sonka podam. Recimo, da sem na dopustu…

 

Maloprej sem, prvič letos, zrele fige obiral, in se jih kar sproti »napokal«, za kosilo, ter še za kasneje, za večerjo, poln krožnik ubral. Tako da – Malo, pripravi se na dodatne »bunkice«…