Potemkinova vas…

Ves svet je velika »potemkinova vas«… z bleščicami prikrivana tema, z bogastvom prikrivana praznina, z »dobroto« prikrivana sebičnost, s »človečnostjo« prikrivana živalskost!

 

Načelnost, potemtakem tudi iskrenost, posledično etičnost… obstaja v minimalnih količinah. In obstaja predvsem zato, da sama sebi življenje otežkoča… zavoljo popolnoma drugačnega okolja, kakopak, znotraj katerega je obsojena pre-živeti!

 

Kruha-in-iger, ugotovitev, za vse čase veljavna… prav tako korenček-in-palica.

Dokler se imajo česa bati, dokler pričakujejo nekaj pridobiti… do takrat bodo celo sledili, a – nikakor zaradi neke predanosti, vodji, še manj ideji, daleč od tega, zgolj radi pričakovanj, da bo njim bolje, lepše, lažje! Da jim bo bolj uresničen »smisel« njih obstajanj, živeti-za-to-da-čim-lepše-živim!

 

Višek, popoln višek, nesmiselna odvečnost… vsaj znotraj Človekovega sveta. Sveta sokratov, platonov, aristotelov, marksov, dostojevskih, tolstojev… kateri, ob obči »pameti«, celo bebci izpadejo, ker so se trudili, ali se še vedno trudijo – v živalskem svetu uveljaviti Človekovega!