V sebi svoj svet nosim…

Dan mi je en sam čas, moj čas, eno samo življenje… tako kot vsem ostalim. In vsi ti ostali želijo s čim manj obveznostmi, s čim manj dolžnostmi živeti, čim lepše, čim boljše, tako, pač, kakor jim prija. Pa se povprašaš, ob tem – čemu tudi tebi ne bi bilo tako, čemu bi se na druge oziral, na njih želje, pričakovanja…

 

O tem se lahko celo svoje obstajanje sprašuješ, in vedno boš, v podobi človeka, do istega odgovora dospel – živiš zato, da (se) daješ, drugim, da, kot delček neke skupnosti, tej skupnosti prispevaš, ji pomagaš, pravzaprav omogočaš, da kot skupnost sploh zmore obstajati! Po svojih pravilih, ne po tvojih!

 

In vso pot, prek katere hodiš, se sprašuješ o tem, če takšna skupnost sploh obstaja! Če obstajajo, ki na enak način, kot ti, pojmujejo, in vsaj skušajo živeti, ne da bi na svoje razne konce vlekli, sebi in zase. In hitro prideš do ugotovitve, da v širjavah takšne skupnosti ne smeš iskati, da je njen obseg manjši, kot si želel, upal…

 

Smisel življenja – biti, zaradi drugih, za druge in njim. Dvom v to odpade, v hipu, kajti – že ko nek predmet, denimo stol, pogledaš… ko ne bi imel namena biti-nekomu-v-(upo)rabo, potem sploh potrebe po njegovem obstajanju ne bi bilo! In je enako povsod, in zlasti v Naravi, v kateri nič ne obstaja, kar bi bilo samo sebi namenjeno, razen…

 

Razen v svetu sebične neumnosti, dvonoge, kakopak, ki želi le tisto, kar ji prija, in ji je moteče vse, kar terja od-sebe-(od)vzeti-in-drugemu-dati. Se sebi odpovedati, da drugega upoštevaš. S svojih namer skreniti, da drugim njihove omogočiš.

 

Da, med temi, pravzaprav v njih, ki se imajo za najvišji dosežek tega tako imenovanega stvarstva, v njih se razkriva vsa beda tega sveta, v njih so vsi razlogi za to, da svet ni tak, kakršen bi, zlahka, zmogel biti, ko bi človek, samo človek, na njem o človeškem odločal!

 

Da, tudi meni je en sam čas dan, in tudi jaz imam raje svetlobo, kot temo, toploto, kot mraz, le… svet se mi vse bolj krči, zavoljo spoznanega, in se mi je skrčil tako, da se bolj več ne more. Tako majhen je postal, da ga zmorem v sebi nositi.