Zgolj primerjava…

Takšna, primerjava, »za prvo silo«, in ne do konca izvršena, do opredeljevanja dejstev, površna primerjava…

 

Ko skušam, na primer, o nekem čustvovanju zapisati, njegove osnove, posledično tudi njegovo izkazovanje v besede ujeti. In primerjam ljubezen ter »ljubezen«, rad-te-imam in »rad-te-imam«, neki bližino in »bližino«, toplino in »toplino«…

 

Na pomoč, da mi primerjava uspe, pokličem »svoje« kosmatince. Ja, prav oni zmorejo pri tem pomagati, pri tem, ko čustvovanja človeka in človejaka na tehtnico dajem…

 

Pes in maček. Oba imata rada, in vsak na svoj način, tudi na tistega, ki se kot »imeti-rad-nekoga« izkazuje…

 

Pes bo ob tebi tudi takrat, ko si »samo« tvoje pozornosti želi, tega, da mu izpoveš, da ga imaš rad. Pes bo ob tebi tudi takrat, kadar volje zase, za lastno živetje nimaš, ker te »življenje« pobije, te do tal spravi, in bo silil vate, hiteč spremeniti tvoje razpoloženje. Pes bo ob tebi tudi takrat, ko se mu z nekim nimam-časa-zate, z nekim ne-vidim-tvojih-želja-tvojih-potreb izkažeš, in bo čakal, potrpežljivo, na trenutke, ko se mu boš izkazoval. In te bo, takrat, pričakal kot da se pred tem nič posebnega ni zgodilo, kot da si mu vselej bil na voljo, in brez sleherne zamere. Pes zmore, ne nazadnje, zate sebe izpostaviti, tvegati, da udarce, tebi namenjene, na lastni koži občuti…

 

Maček?! Bo dovolj, če zapišem, da te ima maček »rad« izključno takrat, ko te potrebuje? Ko pričakuje ugodje, zase in sebi, ko pa se tega ugodja nasiti, takrat… ja, videl ga boš, spet, takrat, ko se mu potrebe po ugodju obnovijo. Potemtakem si mačku, bolj kot ne, dober izključno zaradi tega, ker mu ugodje vzbujaš, in dokler mu ga!

Da, vem, nemajhno število mačkastih bitij je bilo v mojem obstajanju, pa vem, se zavedam tega, da obstajajo tudi drugačni mačkonarji, neke izjeme, ki se malodane bolj psu podobno izkazujejo, kot mačkam, vendar – izjeme so, tako redke, da bolj v neko čudenje postavljajo, celo občudovanje, kot pa da bi o značilnostih vrste govorile.

 

Da, imeti-rad-nekoga je v tistem, da si nekomu, »imeti-rad-nekoga« pa v tistem, da je nekdo tebi. Ne-sebičnost na eni strani, njeno nasprotje na drugi. Po celoti, po skupnosti, in zanjo, na eni strani, po svoje, in zase, pa čeprav skozi skupnost, tozadevno vsaj, v materialnih njenih podobah, na drugi. Zadovoljstvo drugega na prvem mestu, ali zadovoljstvo moje, na taistem, prvem, mestu – velikanska razlika!