Povej, kaj misliš…

Misliš, da neko nemoralno, sebično osebo boli, tisto, kar sama s seboj, s svojimi ravnanji, povzroča drugim? In jim povzroča težave, tudi bolečine, celo trpljenje. Misliš, da takšno osebo boli njeno početje?

 

Če tako misliš, potem zelo napačno misliš, tako napačno, da bolj ni moč, kajti…

Če me boli tisto, kar nekomu počnem, če me boli zaradi posledic, do katerih sem privedel, če me boli bolečina tega nekoga, potem – nisem mazohist, ne uživam v lastni bolečini, nasprotno, ne želim je, rad bi jo odpravil, pa, če je izvor te moje bolečine bolečina drugega, katero sam povzročam, potem, ni vrag, bom svoja ravnanja spremenil, in s tem prenehal po tem drugem udarjati!

 

Ne, nemoralni, sebični biti ni mar za prav nič drugega, kot samo in izključno za – ugodje lastne riti!

In je za to ugodje pripravljena iti prek vsega, z vsemi možnimi načini in sredstvi, samo da dospe do uresničitve svojih želja!

 

Pa še eno vprašanje imam, tako, sproti, se mi je porodilo, glede na to, da »veš« o tem, da je vsakomur potrebno pomagati, da je vsakogar potrebno »razumeti«.

Povej – na osnovi česa, v kaj naj upam, takrat, ko bom takšnemu bitju pomagal, naj mu pomoč izkazujem?! Na osnovi tega, da bo to bitje, ko spet do lastne moči dospe, še naprej – udarjalo po vsem okrog sebe?! Pomeni, morda, to, da je takšno bitje, njegovo nemoteno obstajanje in izkazovanje, vrednejše od vsega ostalega?! Da kaže, posledično, vse tisto ostalo enostavno zavreči, ne upoštevati njegovega stanja, v katerem se nahaja prav zaradi bitja, kateremu se jaz odločim pomagati, da zmore še naprej uničevati?!