Zjutraj
je vstala, bojda, ob sedmih.
Cel dan
ni niti sekunde počivala, kaj šele, da bi spala. Okrog pol osme, zvečer, je
bila že vidno utrujena, in je rekla, da bi šla ajat…
Prav,
umivanje, preoblačenje – ob osmih sva že bila na kavču, vendar…
Kakor
vedno, če se ne motim, vstane zgodaj, kadar pridem po njo… kakor vedno, tu se
pa zagotovo prav nič ne motim, prvi večer ko je doma dodobra nadoknadiva vse,
tako glede samega uspavanja, kot tudi vsega ostalega… da, tako je bilo tudi
nocoj…
Dopuščal
sem možnost, da bo zaspala v nekaj minutah, največ v pol ure, ampak temu ni
bilo tako. Vidno utrujeno in zaspano dete je potrebovalo dve uri uspavanja.
Vse, kar običajno počneva, pri tem, najinem uspavanju, sva počenjala po
nekajkrat, pa še nekaj novosti sva pridodala, preden se je umirila, se ulegla
in dokaj hitro zadrnjohala.
In sem
bil tako v vlogi tiste običajne športne blazine, na kateri, denimo, tisti, ki
se z borilnimi veščinami ukvarjajo, pristajajo na tleh, kot v vlogi trampolina,
gugalnice, tobogana…
Nekajkrat
sem sicer pomislil, da bi jo umiril, češ »povsem se bo zdramila, potem bova
najmanj do polnoči«, obenem sem tudi peč želel pravočasno nahraniti, da ne bi v
kurišču ugasnilo, a sem se vsakič ustavil, ker – če se utrujeno dete, in
objektivno gledano ni bila samo utrujena, pač pa dobesedno izčrpana, obenem
tudi zaspano, samo-na-kavč-hoteče, tako izkazuje, potem… potem ji je, očitno,
bolj kot vse ostalo, potrebno, in pomembno, to, da nadoknadi vsaj del tistega,
česar minuli teden ni počela skupaj s svojim tato. In sva se »uspavala«, po
dolgem in povprek, na koncu pa sem se moral dobesedno »izkopati« spod nje, ker
sem se, iz vloge nekega trampolina, prelevil v vlogo ležalne blazine…
K sreči
se mi nikamor ne mudi. K sreči znava paziti, upam vsaj, da živa ostajava pri
najinem početju. Pa zmorem srečo občutiti, radi tega, ker se dete tako
izkazuje, in ji, v okvirih tega njenega izkazovanja, očitno, »nekaj« pomenim.
In je
zdaj kar neka čudna tišina nastala. Ves dan je bil namreč sijoč ob njenem
smehu, krohotanju, čebljanju, petju…
Ni komentarjev:
Objavite komentar