Ni mi
do tega, da bi vsako govno na meni svoj odtis puščalo. Preveč sem že doživel,
teh odtisov, in vsak se le grenko, boleče oglaša.
Kadar
daješ, moraš vedeti komu, pravzaprav čemu daješ – ali daješ človeku, ali pa
običajnemu govnu, četudi dvonogemu. V slednjem primeru se bo tudi to, kar daš,
v govno spremenilo, in tudi tebe bo želelo, govno, v sebi enakega spremeniti.
Ni
mila, ki zmore govno očistiti. Že navzven ne, kaj šele navznoter. In ni
dobrote, ki bo slabo v dobro spremenila, ne, vse, kar zmore, je slabemu še več
pogoltnosti vzbuditi. To slabo pa si dobrote ne zasluži, niti pikice!
Nekoč
so si kanalizacijo omislili, in stranišča na izplakovanje. Za nevarnejša govna,
kot so običajni iztrebki, česa podobnega ni. Pa čeprav ni hujše kuge, hujšega
onesnaževanja, kot je to, ki ga dvonogo govno povzroča. Nekaznovano, in brez
slehernega pomisleka, pa…
Ne
pomagaj govnu, da bo govno obstalo, vodo potegni, naj ga odplakne, čim dlje, in
čim bolj v nič! Tja tudi sodi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar