Tvoje očke…

V očke tvoje modre zrem,

čiste so, blesteče,

v njih se vidi vse do dna,

in hite topliti,

kamorkoli v čas svoj grem,

so z menoj hodeče,

moč se v njih buditi zna,

pa mi je še biti…

 

V njih je duše mile spev,

in neba poljane,

zvezdice krasijo noč,

da ni zgolj tema,

včasih sem letet hotel,

a le nizal rane,

tvoje očke, moja moč,

vlečejo me z dna…

 

Nisem slutil te, snoval,

a si kar dospela,

skupaj v solze, skupaj v smeh,

skupaj sva doma,

čas je preizkušnje dal,

skupaj sva trpela,

kot da sva spočela greh,

ker sva se našla!

 

Bi, ko bi to moč imel,

sonce ti ogreval,

in odganjal vse grenko,

vse, kar je boleče…

Bom, do zadnjega bom klel,

bol ti razodeval,

ker čez tvoje bo nebo

bore malo sreče…