Malo zblojeni ali veliko?!

Pet mesecev je, v okviru natečaja, možnost pošiljanja prispevkov. Pet mesecev! Danes je zadnji dan tega roka, in približno polovica vseh došlih pesmic je dospela danes, večinoma v popoldanskem času. In še vedno prihajajo, in bodo, si upam domnevati, na temelju trinajstletnih izkušenj, prihajale vse do polnoči… nekatere pa tudi kako minuto, dve, ali več, prek nje…

 

S tem svojim načinom pošiljatelji, pretežno učiteljice, izkazujejo svojo »resnost« ali, če brez navednic zapišem, svojo POPOLNO NEODGOVORNOST, kajti… recimo, da pride do motenj v oskrbi z električno energijo, do nekega izpada, kakršnegakoli, pa zaradi tega ne bo moč posredovati izdelkov otrok v predpisanem roku – kaj bo potem?!

 

Sem že imel primere, v preteklosti, takšne, in poskuse raznih opravičevanj, češ »sprejmite poslano, prosim, zaradi-tega-in-tega je malo kasneje dospelo«… vendar – ko odbije polnoč, ko se ob prejeti pošti prikaže datum, prvi februar, takrat…

Takrat, preprosto, odgovorim žal-mi-je, vendar… pet mesecev ste imeli na voljo, obenem pa – če so ostali zmogli poslati pravočasno, potem bi to lahko naredili tudi vi, in načela so načela, pa če vam skozi-prste-pogledam, potem vsem ostalim krivico naredim! Kakopak, s tem si nakopljem zamero, celo nekaj izkazane slabe volje, tudi jeze, vendar – pet mesecev, pa ne popuščam!

 

Še dobro, da se otroci šolajo. In se »izobražujejo«, očitno, tudi s področja, imenovanega – neodgovornost!